Filozofinja in sociologinja Renata Salecl je v Moderni galeriji pospremila svojo novo knjigo Tek na mestu, v kateri je zbrala kolumne, ki jih je v zadnjih desetih letih objavljala v Sobotni prilogi Dela. V njih je obravnavala najrazličnejše teme sodobne družbe, od ljubezni in starševstva do genetike in psihosomatike.
Kolumen si, kot je povedala, ni želela pisati, zdaj pa je hvaležna za izkušnjo, da se je naučila te zvrsti oziroma obrti, in za možnost, da je pisala o stvareh, ki jih sicer morda ne bi reflektirala. V knjigi je zbrala samo tiste zapise, ki se ji zdijo večni in za katere verjame, da govorijo o aktualnih tematikah.
Problem, ki jo že zelo dolgo zanima, je, kako se družbena sprememba odraža na posamezniku in nasprotno; pri tem izhaja iz Freudove opazke, da bolezen civilizacije vpliva na bolezen posameznika in nasprotno. Zanima jo torej, kako institucije, jezik, obstoječe virtualije, mikromehanizmi oblasti, vse, kar je v neki družbi, vplivajo na posameznika, tudi s povsem biološkega vidika, s pojavljanjem novih bolezni: "Kako to vpliva še posebej na tesnobe, občutke krivde, na samo subjektivnost in kako ta spremenjena subjektivnost, s katero se soočamo, vpliva na samo organizacijo družbe."
Ker jo zanima vrsta podpodročij, je knjigo oblikovala v poglavja. V njih tako med drugim razmišlja, kako nova spoznanja v genetiki vplivajo na našo osebnost, družinska razmerja, na dojemanje, kaj nas čaka v prihodnosti. Med tematikami, ki se jih je dotaknila, so tudi nevroznanost, ekologija, družbeno-politična kriza, problem demokracije pa tudi umetna inteligenca, ki jo družboslovje in humanistika po njenih besedah "še ne mislita dovolj hitro".
"Moja knjiga je na nek način začetek prespraševanja sprememb, ki jih živimo danes," je povedala Renata Salecl. Naslov Tek na mestu je pojasnila s tem, da danes ni več utopij ali radikalnih alternativ, ki so se končale s koncem socializma, prav tako ekonomske krize leta 2008, do katere so privedli finančni mehanizmi in mehanizmi oblasti ter korporacij, nismo izkoristili za družbene spremembe. Želi pa si nadaljnjega razmišljanja o tem, kakšno strukturo družbe si zamišljamo za prihodnost. Sprašuje se, ali je obstoječa oblika tista, ki naj bi bila v uporabi še naprej.
Na stanje v družbi oziroma socializacijo posameznika po njenem mnenju vpliva veliko dejavnikov, od finančne, emocionalne in okoljevarstvene (ne)stabilnosti, načinov vzgoje in odnosa do otrok do prehrane. Pozorni pa bi morali biti tudi na odnose na delovnem mestu: občutek tesnobe, mobinga, agresije, nizkotnega obravnavanja podrejenih in nenehno stremljenje za profitom. Vse to se po mnenju Renate Salecl odraža v povečanju tesnobe, depresije in samopoškodovanja. Potem sta tu še revščina in nenehen nadzor.
Na vprašanje, kam gremo, kakor je naslovila zaključno poglavje, odgovarja pesimistično. Na politični ravni jo skrbi rast populizma, strah jo je manipulacije volivcev s podjetji, kot je Cambridge Analytica. Poleg tega opaža "prevelik prezir do humanistike in družboslovja", čeprav bi o zagatah morali razmišljati skupaj z drugimi znanstvenimi vejami. Med drugim bi, tako Renata Salecl, morali razmišljati o tem, kako organizirati družbo prihodnosti, v kateri ne bo več klasičnega dela.
Še več zanimivih novosti!
V ljubljanski knjigarni Konzorcij bodo te dni poleg Renate Salecl predstavili svoje nove knjige tudi Marko Kravos, Igor Karlovšek in Petra Koršič in Renata Salecl.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del