Roman Jerala: "Sem kar prepričan, da ima tudi Sputnik takšne stranske učinke!"

O tem, zakaj so vektorska cepiva, kot sta Janssen in Astra Zeneca, lahko vzrok za težave, kakršne je imela pokojna 20-letnica, katere smrt je včeraj šokirala Slovenijo, je Roman Jerala razložil takole:

»Ne vemo točno, kakšen je sam mehanizem delovanja pri teh zapletih, ki so, kot smo slišali, zelo redki. Mislim, da tudi pri mlajših ženskah eden na 50.000 so opazili protitelesa proti nekemu antigenu, ki se nahaja na trombocitih, in ta potem sproži reakcijo, ki vodi do zmanjšanega števila trombocitov in tudi tvorbo trombocitov.«

… in nadaljeval z odgovorom na vprašanje, ali morda tudi Sputnik, ki je narejen podobno kot Janssen, ne povzroča podobne učinke:

»Sam sem zaznal samo eno poročilo iz Argentine, da so poročali tudi o takšnem primeru, (pri Sputniku) torej bojda nekoliko manj, ampak glede na to, da gre za podobno platformo, sem kar prepričan, da povzroča podobne učinke.«

Glede na to, da so k trombocitopeniji, povzročeni s cepivi, bolj nagnjene ženske kot moški in bolj mlajše osebe kot starejše, je Igorja E. Berganta še zanimalo, ali obstajajo kakšni testi, s katerimi bi lahko predvideli dotična tveganja pri posameznikih. Roman Jerala je odgovoril:

»Žal tega ne vemo. Problem je študij takšnih pojavov, ki se dogajajo tako redko, torej ena na 50.000, 100.000. Torej, morali bi vedeti, kakšne so predispozicije. V treh do štirih odstotkih ljudi so prisotna protitelesa, pri tem BF4, ki sem ga prej omenil, ampak seveda, pri vseh ne povzroči tega. Torej, mora biti nek nesrečen splet okoliščin. Torej mora biti nek nesrečen splet okoliščin. Mislim, da je predvsem jasno, da če imamo dovolj drugih cepiv, ki imajo manj tovrstnih zapletov, jih je smiselno uporabljati, še posebej, če so ta cepiva bolj učinkovita. Spomnimo se, da ta cepiva, tudi Janssen in Astra Zeneca so bila izjemno dragocena, ko ni bilo dovolj cepiv, sedaj, ko imamo na voljo boljša, pa mislim, da je vsekakor smiselno vztrajati pri teh.«

Posnetek izjave si lahko ogledate spodaj ...

Roman Jerala s Kemijskega inštituta pravi, da sta bili cepivi Janssen in Astrazeneca dragoceni, ko je bilo pomanjkanje cepiv. Zdaj, ko jih imamo dovolj, pa je smiselneje uporabljati druga cepiva, še posebej, če so učinkovitejša.
➡️ https://t.co/LU6jrcifHe pic.twitter.com/rzQ70iSnjN

— TVSLOinfo (@InfoTVSLO) September 30, 2021

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord