Sobotni napad na 48-letnika, ki je zaradi poškodb umrl, je eden od številnih varnostnih incidentov na jugovzhodu Slovenije v zadnjih letih. Ker je zločina osumljen pripadnik romske skupnosti, pa je dogodek kaplja čez rob v že tako napetih odnosih med romskim in neromskim prebivalstvom v tej regiji.
Vlada od nastopa mandata trdi, da se zaveda pomena reševanja romskih vprašanj. Vzpostavili so večnamenske centre za delo z Romi in povečali število strokovnih delavcev na JV Slovenije. Tam so okrepili prisotnost policije. Pripravili so tudi več predlogov zakonov na tem področju. Lokalna skupnost in opozicija pa opozarjata na neučinkovitost.
Zaveze konec leta 2022
Vlada Roberta Goloba se je zavezala k več sistemskim in medresorskim ukrepom na področju romskih vprašanj konec leta 2022 po tistem, ko je v romskem naselju Brezje umrl 22-letnik.
Že takrat je novomeški župan Gregor Macedoni na premierja Goloba naslovil pismo, v katerem ga je pozval, naj pristopi k oblikovanju medresorskega vladnega delovnega telesa, ki bo obravnavalo romska vprašanja v jugovzhodni Sloveniji.
Vlada je županovi pobudi sledila z ustanovitvijo delovne skupine za obravnavo romske problematike. Po prvi seji v novembru 2022 so sporočili, da si bodo prizadevali za 'celovit pristop države pri reševanju kompleksne romske problematike, zagotavljanje dostojnih življenjskih pogojev ter aktivno vključitev Romov v družbeno življenje'.
Iskanja zakonodajnih rešitev
Hkrati je Macedoni skupaj z 10 župani jugovzhodne Slovenije predlagal spremembe več zakonov s področij, ki zadevajo romska vprašanja, kot so takrat pojasnjevali, s poudarkom na zaščiti romskih otrok.
Šlo je za predloge novel štirih zakonov - zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela in zakona o voznikih.
Prve tri, ki so med drugim predvidevali izplačevanje socialne pomoči oziroma otroškega dodatka v naravi, če otrok ne obiskuje osnove šole, in pogojevanje opravljanja vozniškega izpita s končanim sedmim razredom osnovne šole, je v parlamentarni razpravi zavrnil že matični odbor, med drugim z opozorili o nekaterih ustavno spornih rešitvah.
Podobni argumenti so spremljali tudi sprejemanje novele zakona o urejanju trga dela, a so na koncu oktobra 2023 poslanci sprejeli novelo, ki z dveh na največ štiri leta podaljšuje obdobje vključitve v javna dela. Predlog novele so podprli poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice ter opozicijske NSi. Novelo sta podprla tudi poslanca narodnih manjšin. V opozicijski SDS pa so mu podporo odrekli, ker je bil zakon v parlamentarni razpravi z dopolnili po njihovi oceni preveč okrnjen.
NSi je nato vložila sveženj zakonodajnih predlogov, med drugim predlog novele kazenskega zakonika, s katerim je želela razširiti možnosti izrekanja kazni mladoletniškega zapora. To je ministrstvo za pravosodje označilo za sporno, predlogi pa so končali zakonodajno pot.
Nekateri sistemski ukrepi
Je pa tudi vlada pripravila več sistemskih ukrepov. Vodja skupine in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je letos poleti za medije pojasnjevala, da je rezultat dela delovne skupine, ki je bila ustanovljena leta 2022, med drugim sprejetje več zakonodajnih rešitev.
DZ je namreč v tem času sprejel vladno novelo zakona o osnovni šoli, ki predvideva dopolnilno izobraževanje za romske učence, pa tudi novelo zakona o financiranju občin, ki zaostruje porabo in poročanje občin z romskimi naselji.
Sprejeli so tudi novelo zakona o vrtcih, ki predvideva obvezno vključevanje romskih otrok leto pred vstopom v osnovno šolo. Kot ključno so namreč ocenili zgodnje vključevanje otrok v predšolsko vzgojo, zlasti v socialno deprivilegiranih okoljih.
Prav tako je vlada potrdila besedilo predloga novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ukinja 20-odstotno povišanje dodatka za otroke, ki do četrtega leta starosti ostajajo v domačem varstvu.
Pripravili so tudi zakon o romski skupnosti, ki prinaša institut romskega koordinatorja, ki bo uradu za narodnosti poročal o aktivnostih med lokalno skupnostjo, Romi, vrtci in šolami ter ministrstvi. Zakon bo tudi prinašal nastavke za legalizacijo romskih naselij.
Več strokovnih sodelavcev na terenu
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poleti tudi pojasnjeval, da so bistveno povečali število strokovnih sodelavcev za delo z romsko skupnostjo na centrih za socialno delo v jugovzhodni Sloveniji, in sicer s štiri na 23.
Ministrstvo je z zavodom za zaposlovanje vzpostavilo pilotni projekt Romski vzor, v okviru katerega v Kočevju skupaj s podjetniškim inkubatorjem mentorirajo romske ženske na področju vključitve na trg dela.
Vzpostavili so tudi deset večnamenskih centrov, ki so začeli delovati 1. avgusta. Kot je pojasnil Mesec, gre za popoldansko varstvo, zlasti za romske otroke in mladostnike.
Policija je lani poleti okrepila preventivne in represivne aktivnosti na jugovzhodu Slovenije. Med drugim je šlo za hišne preiskave in zasege orožja. Minister Boštjan Poklukar, ki je po sobotnem napadu odstopil, je ves svoj mandat poudarjal, da je Slovenija varna, pri čemer je poudarjal tudi izboljšanje varnosti na jugovzhodu.
Vlada je poudarjala, da vprašanje sobivanja z Romi ni stvar enega mandata. Dokler bo družba zagovarjala, da je treba Rome izključevati, namesto vključevati, k rešitvam teh vprašanj ne bo prispevala, je Golob junija poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje NSi.
Podobno pred leti v Ambrusu
Eskalacija napetosti med romskih in neromskim prebivalstvom, kot jo spremljamo po zadnjem incidentu, sicer ni prva.
Tako kot v zadnjem primeru, ko gre za rezultat več let stopnjevanja varnostnih incidentov, katerih so osumljeni posamezniki iz romske skupnosti, zaradi česar se lokalno prebivalstvo ne počuti več varno, se je podobna zgodba zgodila pred leti v Ambrusu, v občini Ivančna Gorica.
Tudi tedaj se je zaostrilo zaradi napada na krajana, ki ga je povzročil sicer Nerom, živeč v tamkajšnem romskem naselju. Krajani so zahtevali izselitev tamkajšnje romske družine, država jim je porušila na črno zgrajeno naselje, vsakič, ko se je družina želela vrniti tja, pa so se krajani odzvali s protesti. Posredovala je policija, pri čemer je bilo ranjenih nekaj krajanov. Vključil se je ves državni vrh, od vlade s premierjem Janezom Janšo na čelu, do takratnega predsednika Janeza Drnovška, ki je tudi sam začutil srd krajanov, ko je želel romski družini omogočiti, da božič preživijo v naselju.
Dogajanje so spremljali pozivi intelektualcev k odstopu več vladnih članov, najbolj notranjega ministra Dragutina Mateja, ki pa je možnost odstopa zavrnil. Je pa policija zamenjala šefa ljubljanske policijske uprave.
Dogajanje je imelo tudi mednarodne razsežnosti, med drugim si je razmere na terenu ogledal komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg.
Vlada je na koncu pripravila predlog preselitve romske družine v ljubljanske Roje, oblikovali so institute romskih pomočnikov, Romi so dobili svoj krovni romski zakon in kot vladnega sogovornika Svet romske skupnosti RS. V občinah z romskim prebivalstvom so dobili predstavnika v občinskem svetu. Tudi tedaj so vzpostavili romske centre, ki pa so z iztekom financiranja prenehali delovati. V predalu ministrstev pa so med drugim obtičali predlogi za legalizacijo romskih naselij po državi.
Tako nekateri nevladniki, ki so tedaj intenzivno delali na izboljšanju razmer, ko gre za integracijo Romov in sobivanje, danes opozarjajo, da se v resnici ni spremenilo kaj dosti in da danes znova iščemo rešitve za stvari, ki smo jih nekoč že rešili.
V Sloveniji sicer živi okoli 12.000 Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Največ jih živi v Prekmurju, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini.
Vir: STA
Preberite si tudi: Seka Aleksić izpolnila obljubo: po njeni zaslugi romska deklica blestela na valeti (VIDEO)