Slovenija v loncu: pobuda dr. Igorja Šoltesa za več zdrave, lokalno pridelane hrane!

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je namreč izzval znane Slovence, da se pomerijo v  pripravi enolončnice iz lokalnih, svežih sestavin, ki jih kljub zimi lahko najdemo  na slovenskih vrtovih in tržnicah in tako pokažejo, da je mogoče kljub »zimskemu izboru« iz lokalnih sestavin pripraviti zdrave, okusne in zanimive jedi, ki so jih pripravljale že naše babice.

Namen dogodka je podpora zdravi, lokalno pridelani hrani in ozaveščanje o njenem pomenu, za kar se dr. Šoltes zavzema že ves čas trajanja svojega mandata. Prepričan je, da je lokalno pridelana hrana pot do zdrave prihodnosti vseh nas. Ta je namreč bolj kakovostna, varna in zdrava. Ni podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zato je bolj sveža, z manj konzervansov in barvil. Ima več vitaminov in hranilnih snovi, ki so pomembne za naše telo. S krajšanjem prehranskih verig tako prispevamo k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja, pa tudi vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Stroški bolezni, povezanih s hrano, predstavljajo velik vseh izdatkov za zdravstveno oskrbo.

Varovanje okolja in spodbuda lokalnemu!

Kratke prehranske verige imajo nižji ogljični odtis, manj je emisij zaradi dolgega transporta in so zato veliko bolj prijazne do okolja. Potrebne je tudi bistveno manj embalaže, ki predstavlja dodatno breme za okolje, oz. kar 3 % celotnega zneska vseh odpadkov, nastalih v EU.

Večja potrošnja lokalno pridelane hrane bi spodbudila domače kmetijstvo, nova delovna mesta na podeželju in v živilskopredelovalni industriji. Bolnišnice, šole in vrtci predstavljajo pomemben segment potrošnikov, zato je tukaj potencial za lokalno pridelano hrano ogromen. S tem bi prispevali k boljšemu zdravju naših najšibkejših skupin, večji socialni koheziji in zmanjšali revščino, še zlasti na ruralnih območjih, kjer je brezposelnost višja. Dvig samooskrbe za 1 % pa v Sloveniji lahko ustvari do 1000 novih delovnih mest.

Pridelava lokalne hrane prispeva tudi k ohranjanju poseljenosti podeželja in vzdrževane krajine, manj bo zaraščenih površin, kar spodbuja tudi razvoj turizma.

Nikar ne pozabimo na problematiko zavržene hrane! V Evropski uniji letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Samo paradižnika v enem letu v EU zavržemo za 377.000 ton. Nesprejemljive številke, ki odražajo tudi naš odnos do prehrane.

V zadnjih letih smo bili priča kar nekaj zgodbam o NEPOŠTENIH PRAKSAH. Več lokalno pridelane hrane pomeni tudi BOLJŠI NADZOR NAD KAKOVOSTJO PREHRANE.

Krajšanje prehranske verige pomeni tudi manj nepoštenih trgovinskih praks, s katerimi veliki trgovci manjše in šibkejše kmete pogosto potiskajo v nemočen položaj. Tesnejša povezanost med pridelovalci in končnimi porabniki pa pomeni tudi manj posrednikov, zato je lažje doseči pošteno ceno za pridelke. Nad lokalno pridelano hrano je lažji tudi nadzor nad njeno kakovostjo. Pridelana je namreč na podlagi slovenskih standardov in normativov, bolj pregledna pa je tudi celotna veriga preskrbe s hrano.

Da bi se na naših krožnikih znašlo čim več zdrave, lokalne hrane, je na pomoč priskočilo kar nekaj znanih Slovencev.

Slovensko hrano so zastopali: pobudnik dogodka - evropski poslanec Igor Šoltes, pevka Alenka Godec, novinarka Danica Lovenjak, kuharski bloger Sašo Šketa, predstavnica Društva prijateljev mladine Moste – Polje Estera Popovič ter kuharski chef iz restavracije Evergreen Kaval, David Vojvodić.

Pripravili so dve enolončnici in sicer je ena ekipa pripravljala mesno in druga, brezmesno enolončnico.

Recept prve ekipe, ki jo je vodil dr. Igor Šoltes, pomagali pa sta mu Danica Lovenjak in Estera Popovič.

Ime jedi: Ljubljanski čušpajz

(čušpajz je enolončnica z mesom in vso zelenjavo, ki jo najdemo v vrtu – takšno poimenovanje jedi je značilno za kostelsko območje, srečamo pa ga tudi drugje po državi).

Za 10 oseb potrebujemo:

•           1 dcl kvalitetnega oljčnega olja
•           ½ kilogram čebule, pol bele, pol rdeče
•           1kg svinjine ( svinjsko pleče ali vrat)
•           1kg korenčka (pol rdečega in pol rumenega)
•           1 večji gomolj zelene
•           1 srednje veliko peteršiljevo koreninico
•           1 večjo kolerabo
•           3 manjše gomolje koromača
•           1 manjšo butternut ali hokaido bučko
•           1 zrelo, na drobno narezano hruško
•           ¾  kg krompirja
•           5 dag moke za zgostitev
•           Peteršilj
•           česen
•           Sol
•           Poper
•           Lovorjev list
•           Majaron
•           Timijan (lahko tudi druge začimbe po okusu).

Vso zelenjavo skrbno operemo, očistimo ali olupimo in narežemo na manjše koščke. Meso narežemo na kocke, ki naj bodo primerno velike za na žlico.

V velikem loncu segrejemo olje in dodamo čebulo, ki jo popražimo. Med praženjem čebulo posolimo in zalijemo s čisto malo vode, da se lepše razpusti, postopek ponavljamo dokler  čebula ne postane kremasta, takrat dodamo na kocke narezano meso, ki ga dušimo, dokler ne spremeni barve in se zmehča. Dodamo česen in počakamo, da zadiši ter dodamo še  narezano zelenjavo (razen krompirja), ki jo  dušimo skupaj z mesom, da iz nje izvabimo več okusa.  Zalijemo s toliko vode, da so vse sestavine prekrite in ostane še nekaj rezerve za krompir, ki ga dodamo naknadno.  Posolimo, popopramo, dodamo začimbe in kuhamo na zmernem ognju. Ko je meso mehko in krompir kuham, zmešamo v hladno vodo nekaj žlic moke in naredimo gladko maso (pazimo na grudice), ki jo prilijemo v enolončnico, da poveže sestavine – med tem močno mešamo, da se moka pravilno razporedi.

Postrežemo v kruhovih skledicah ali v krožniku. Preden jo postavimo na mizo, posujemo povrhu še malo svežega, nasekljanega peteršilja.

Enolončnica druge ekipe, ki sta jo skuhala Alenka Godec in Sašo Šketa

Ime: Slovenska mineštra

Recept za 10 oseb:

POTREBUJEMO:

•           0.7 dcl kvalitetnega oljčnega olja
•           ½  kg čebule
•           ½ kg gomoljne zelene
•           ½  kg korenja  (zelo drobno nasekljanega)
•           3 manjše hokaido bučke (hokaido bučk ni potrebno lupiti, ampak jih narežemo kar z olupom)
•           2  sladka krompirja
•           1 por
•           3 stroke česna
•           1 jabloko
•           5 paradižnikov drobno nasekljanih in rahlo pretlačenih s kuhalnico
•           Žlico sladkorja
•           Sol
•           Poper
•           Timijan
•           Sladko mleto papriko
•           Majaron
•           Kislo smetano
•           Peteršilj za posip

Zelenjavo dobro operemo.  Zelo drobno nasekljamo zeleno, čebulo in korenje. V ponvi segrejemo olje, dodamo čebulo in jo popražimo ter dodamo zeleno in korenje. Na zmernem ognju dušimo in ves čas mešamo, dokler se zelenjava ne zmehča, takrat dodamo oprano in narezano bučo (koščki naj bodo velikosti cca. 2 x 2 cm), na enako velikost narezan sladek krompir ter na kolobarje narezan por. Na hitro popražimo in zalijemo z vodo, ki naj je bo toliko, da dobro pokrije zelenjavo.

Dodamo olupljeno in naribano jabolko ter pretlačen paradižnik. Solimo, popramo, dodamo začimbe in na koncu  še žlico sladkorja, ki zaokroži okus.

Kuhamo toliko časa, da sta krompir in bučka mehka.

Nadevamo v kruhove posodice ali primerne krožnike, dodamo žličko kisle smetane in posujemo s peteršiljem.  

Nad kuharji je ves čas skrbno bdel in pomagal, da so jedi iz sveže lokalne zelenjave zadišale in se predstavile v najboljši podobi, profesionalec, kuharski šef iz restavracije Evergreen Kaval, David Vojvodič.

Akcijo je bila zasnovana skupaj  z Društvom prijateljev mladine Moste – Polje. Več kot 130 porcij zdravih lokalnih enolončnic je bilo brezplačno razdeljenih med obiskovalce in socialno ogrožene družine in posameznike.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord