Slovenski knjižni sejem bo med 20. in 25. novembrom gostil dve veliki literarni imeni iz tujine: bookerjevega nagrajenca Roddyja Doylea in Goncourtovo nagrajenko Marie NDiaye, častna gostja bo Madžarska. S programom, ki bo štel več kot 300 dogodkov, se bo vključil v Cankarjevo leto in za polovico dneva podaljšal odpiralni čas.
Z osnovnimi podatki letošnjega 34. sejma po vrsti je na današnji novinarski konferenci postregel Zdravko Kafol, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS in organizacijskega odbora, ki ga pripravlja v sodelovanju s Cankarjevim domom (CD), v katerem poteka. Letošnjih 106 razstavljavcev oziroma deset odstotkov več kot lani je po njegovih besedah maksimalno število, ki ga lahko sprejme CD, kjer sejem obišče kakšnih 35.000 ljudi. Na ogled in v možen nakup bodo ponudili okrog 25.000 knjig, od tega bo 3000 novitet.
Med več kot 100 literati, ki jih bodo gostili, si sejem po Kafolovih besedah še posebej šteje v času, da bodo na njem svoje življenjske obletnice pred javnostjo obeležili nekateri ugledni slovenski ustvarjalci, med njimi Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič, pred svojim skorajšnjim jubilejem pa ga bo odprla Svetlana Makarovič. Na njem bodo podelili tudi deset nagrad.
Te številke po Kafolovih besedah potrjujejo, da gre za daleč največji knjižni dogodek pri nas, obenem tudi najstarejši, saj je prvi potekal leta 1972. Organizatorji poleg tega verjamejo, da je tudi najpomembnejši.
V letošnjem letu so ga navezali na stoletnico smrti Ivana Cankarja, na kar namigujejo z likovno podobo, ki so si jo sposodili pri kiparju, slikarju in grafiku Janezu Boljki, ki je v letu prvega sejma ustvaril grafiko, ki izžareva Cankarjevo silo in notranjo svetlobo. Za obiskovalce so ga podaljšali za polovico dneva, saj si ga bodo lahko ogledali že takoj po uradnem odprtju, to pa bo hkrati pomenilo več časa za razstavljavce in prodajo knjig, je povedal Kafol.
Po njegovih navedbah je sejem vedno bolj zanimiv za tuje avtorje, letos se ga bosta udeležila eden najbolj znanih in prevajanih sodobnih irskih piscev Roddy Doyle, dobitnik ugledne bookerjeve nagrade, ter v Franciji živeča afriška avtorica Marie NDiay, prejemnica Goncourtove nagrade. To so imena, ki o Ljubljani po Kafolovih besedah doslej niso razmišljala. Kot je dodal, sejem tudi še ni na ravni bližnjega in primerljivega Pulja, kjer bodo letos gostili Nobelovega nagrajenca, verjame pa, da se bo to zgodilo kmalu.
Država gostja bo Madžarska, ki jo bodo v sodelovanju z Balassijevem inštitutom v Ljubljani poskušali predstaviti z najrazličnejših kotov ne le prek literature in nekaterih njenih predstavnikov, kot je Peter Nadas, ki bo častni gost, ampak tudi prek filma, glasbe, plesa in kulinarike. Predstavitev bo po oceni Luke Novaka, zadolženega za mednarodni del sejma, zelo premišljena in celostna.
Mesto v gosteh bo Postojna ob 200-letnici pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja, sicer pa bo obsežen program ponudil ustaljene sklope. Debatne kavarne se bodo ukvarjale z bralno kulturo, glavna tema Založniške akademije, ki jo vodi Miha Kovač, bo primernost oziroma neprimernost tem v mladinski književnosti, o čemer bosta spregovorila gosta iz Velike Britanije in Nemčije Jake Hope in Ralf Schweikart. Pisateljski oder pa bo po besedah koordinatorke Nine Kokelj z Društva slovenskih pisateljev obiskal tudi nekatera prizorišča po Ljubljani. Kotičku za ilustracije, ki so ga uvedli lani, so tokrat dodali še prostor za fotografijo, ki je prav tako del knjižne produkcije.
Kot je povedala direktorica kongresno-komercialnega programa v CD Breda Pečovnik, je Slovenski knjižni sejem druga največja prireditev v letni shemi programa zavoda glede na število obiskovalcev in dogodkov. Ker CD v teh šestih dneh "poka po šivih", kot je dejal Kafol, se nadejajo, da bi ga ob 35. izvedbi prihodnje leto podaljšali na ploščad pod šotor.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
