Včeraj, v četrtek, 2.4. so se na Gospodarskem razstavišču uradno odprla vrata svetovne, večkrat nagrajene razstave 1001 izum – odkritja zlate dobe islamske civilizacije, ki si jo je po svetu ogledalo več kot 6 milijonov ljudi. V Evropi se je razstava po premierni postavitvi leta 2010 v londonskem Muzeju znanosti ustavila še na Švedskem in Nizozemskem, v Ljubljani, prvič v srednjeevropski prestolnici doslej, pa bo odprta vse dni v tednu do 2. julija.
Razstavo je odprl dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, zbrane pa je po njej popeljal Ahmed Salim, direktor neprofitne ustanove 1001 Inventions, ki se je s svojo globalno izobraževalno kampanjo – filmi, šolskimi programi, izobraževalnim gradivom v partnerstvu z National Geographic, razstavami – dotaknila že 150 milijonov ljudi po vsem svetu. 1001 Inventions je ustanovni partner letošnjega Mednarodnega leta svetlobe pod okriljem Združenih narodov: skupaj z Unescom si prizadeva osvetliti pomen enega največjih izumiteljev te dobe – Ibn Al-Haythama, ki je znan kot oče optike. Njegove dosežke je mogoče spoznati tudi na gostujoči razstavi na Gospodarskem razstavišču.
Med slavnostnimi govorci so bili še Zoran Janković, župan Mesta Ljubljana, mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča, ter dr. Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in sociolog religije, ki je občinstvu predstavil duhovno zgodovinski okvir zlate dobe islamske civilizacije in njen pomen za svetovni razvoj znanosti.
»Vsi poznamo besede, kot so algebra, azimut, alkohol, zenit, admiral, arzenal, cifra, jogurt, limona, žirafa, hazard in kaviar, vendar pa le redko pomislimo, da izhajajo iz arabskega in turškega jezika oziroma iz muslimanskega sveta. Povsem samoumevno se nam zdi, da uporabljamo arabske številke, vendar pa pozabljamo, s kakšno predano in briljantno intelektualno dejavnostjo so bile razvite,« je dejal dr. Primož Šterbenc.
Razstava 1001 izum temelji na strokovnih in verodostojnih temeljih in nam približa pomembno, a sodobnemu človeku odmaknjeno, predvsem pa zastrto dediščino izjemnih učenjakov in izumiteljev različnih veroizpovedi in kultur iz civilizacije, ki se je od 7. do 16. stoletja razprostirala od Španije do Kitajske, je poudaril v svojem pozdravnem govoru mag. Iztok Bricl. V sklopih Dom, Trg, Šola Zdravje, Mesto, Vesolje in Svet so predstavljena prelomna odkritja, ki so pustila neizbrisen pečat našemu današnjemu svetu. »1001 izum nas z več kot 60 interaktivnimi eksponati, modeli, simulacijami in različnimi igrami popelje v zlati srednji vek in zapolni vrzel v zgodovini na področjih znanosti in tehnologije med antiko in novim vekom. ... Razstava je primerna za vse generacije, še zlasti pa je zanimiva za šolski obisk, ker skuša izume naravoslovnih znanosti približati mladim, hkrati pa med najširšo javnostjo krepiti medkulturno zavest in s tem podirati pristranske stereotipe o islamskem svetu,« je sklenil direktor Gospodarskega razstavišča.
»Predstavili bomo vznemirljivo, toda podcenjeno obdobje v zgodovini znanosti, čas, ko so se možje in žene mnogih različnih veroizpovedi, mnogih različnih kultur z ramo ob rami trudili, da bi bolje razumeli svet okoli sebe ter izboljšali kakovost življenja soljudem v svoji družbi,« je dejal Ahmed Salim. »Ljudi, kot je bila Fatima Al-Fihri, ki je bila tako trdno prepričana, da mora biti izobraževanje zastonj za vse, da je ustanovila univerzo, ki jo danes poznamo kot najstarejšo na svetu. Razstava nas seznani tudi z mojstrskim inženirjem Al Jazarijem, čigar inovativna tehnologija pretvorbe krožnega gibanja v prečno je omogočila izdelavo čudovitih ur in naprav za dvigovanje vode. Srečali bomo arhitekta iz 16. stoletja, ki je postavil visoke, okolju prijazne zgradbe pred petimi stoletji,« je omenil nekaj izumiteljev z razstave Ahmed Salim.
Dr. Miro Cerar se je v svojem otvoritvenem govoru med drugim dotaknil vloge države pri spodbujanju razvoja znanosti: »Dolžnost sodobne države, takšne, ki si želi razvoja in napredka, je, da ustvarja okolje, ki spodbuja ustvarjalno in inovativno razmišljanje, ter pogoje, ki omogočajo preverjanje in izvedbo novih idej. Ob tem mora država med drugim poskrbeti tudi za možnosti ustrezne zaščite izumov prek patentne zakonodaje, ki ustrezno pravno varuje izumitelje in njihove dosežke. Zaradi teh in mnogih drugih razlogov je tako pomembno, da živimo v urejeni državi s stabilnim pravnim in političnim sistemom, ki je dolgoročno zavezan k ustvarjanju privlačnega in stabilnega poslovnega okolja. Le v takem okolju lahko dobre ideje v večji meri naletijo na plodna tla. Za tako okolje pa ni odgovorna le država, pač pa smo soodgovorni vsi državljani, ki v takšni ali drugačni vlogi soustvarjamo njene vrednostne, politične, kulturne in ne nazadnje socialne temelje.«
Vabljeni, da si o razstavi preberete več, obiščete foto galerijo in sledite spremljevalni program: www.1001izum.si.
