Poslanci so z 41 glasovi za in štirimi proti sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Zakon so tako podprli skoraj vsi poslanci Svobode in polovica poslancev NSi, vzdržala pa se je večina poslancev SD in Levice. V poslanski skupini SDS pa prisotnosti niso prijavili.
Vladni zakon regulira psihoterapevtsko dejavnost in odpira pot za koriščenje psihoterapevtskih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, je v sredo na seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Poudaril je, da lahko danes psihoterapijo izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora, kar predstavlja resno tveganje za duševno zdravje uporabnikov.
Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno, je ob predstavitvi zakona po potrditvi na vladi pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, je naštela ministrica.
V Svobodi so v predstavitvi stališč poslanskih skupin dan pred tem poudarili, da zakon prinaša možnost preventive, saj osebam, ki se spopadajo s čustvenimi in duševnimi stiskami omogočil pogovor s strokovno usposobljenim kadrom. Poudarili so tudi, da gre za neurejeno področje, ki ga je treba urediti in izboljšati.
Poslanci so glasovali in sprejeli tudi štiri dopolnila, med drugim dopolnilo, s katerim zaradi varovanja javnega interesa in večje dostopnosti izobraževalnih programov prvih pet let omogoča pridobitev akreditacije le študijskim programom javnih univerz, ki so ga predlagale poslanske skupine Svoboda, Levica in SD. V obrazložitvi so zapisali, da zaradi slabo razvitega stanja na področju psihoterapije v javnem izobraževalnem sistemu izkazano tveganje pretirane privatizacije izobraževanja na tem področju.
Potrdili so tudi dopolnilo, s katerim so določili, da psihoterapevt oziroma kandidat za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. Kot so pojasnili v obrazložitvi, se z določbo zagotavlja, da so psihoterapevti podvrženi enakim standardom odgovornosti kot zdravstveni delavci v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti.
Z dopolnilom so prav tako črtali besedilo, da skupščina Zbornice psihoterapevtov Slovenije oblikuje priporočene cenovne okvire posameznih storitev. Sprejeli so tudi eno redakcijsko dopolnilo.
Preberite si tudi: Denis Kordež o tem, kdo kaj lahko in na kakšen način: "Zakon o psihoterapiji prinaša veliko novega"