Štiri desetletja 'Umazanega gledališča'

Štiri desetletja  'Umazanega gledališča' (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Lady
16. 3. 2017

Še pred začetkom pomladi, natančneje 18. marca, v Stožice prihaja legendarna hrvaška skupina Prljavo Kazalište, pionirji roka iz nekdanje Jugoslavije, ki se že veselijo ponovnega snidenja s slovensko publiko, saj praznujejo svojo 40-letnico.

Sami niso obremenjeni z odnosi, ki so načeli nekdanjo Jugoslavijo, ne teži jih niti Piranski zaliv ali poreklo terana, saj verjamejo, da smo si v marsičem podobni. ''Danes ni nikakršnih odnosov, saj ni konceptov. Ti so se spremenili. Vsi iščejo normalen koncept, čeprav je težko govoriti o tem. Vse, kar se dogaja, so danes družinski posli. Povsod so prisotne določene povezave, vezi, ni pomembno, ali gre za politiko ali zdravstvo. Moj oče je bil politik, torej bom tudi jaz. Ni pomembno, ali si v tem dober, pomembno je, da imaš nekoga, ki te povleče do tja,'' je kritičen Jasenko Houra, frontman skupine.

Verjame, da se tudi v glasbenem svetu dogaja podobna zgodba. Če so peli očetje, jih nasledijo sinovi, za katere pa ni nujno, da so podedovali tudi talent. V glasbi je sicer precej težje, to prizna tudi pevec čeških korenin, predvsem v rokenrolu. Selekcija je namreč precej večja, veliko je dobrih ljudi, med katerimi le redkim uspe. ''Vidim veliko dobrih otrok in dobrih družin, ki jim mama skuha sarmo pred koncertom, potem pa postanejo popularni. Z vrtenjem pa brez posebnih pesmi dobijo zveze in prepoznavnost,'' pove glasbenik, ki se boji, da  to ne vodi k želenim rezultatom, saj se tovrstnih glasbenikov čez leta nihče ne bo spominjal.

Pa je bilo tako tudi pred 40 leti? ''Seveda, v trenutku je prišla nova generacija. A mi smo imeli motiv, bili smo otroci stripov in Buldožerjev. Imeli smo vzornike, boeme. Takšni, kot so idoli, takšen si ti. Če si odrasel na 'Zelene oči bijele su boje', kaj naj naredim? Ne morem pomagati,'' v smehu pove Jasenko.

N. A.