Že nekaj desetletij v Sloveniji teden od 8. do 15. maja mineva kot Teden Rdečega križa Slovenije.
V tem času pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu ali opravlja dejavnost PTT, obračuna fizičnim in pravnim osebam, ki uporabljajo njihove storitve, prispevek v korist Rdečega križa Slovenije.
Prispevek se obračuna od vsake prodane vozovnice oziroma od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije. Vlada Republike Slovenije je letos določila prispevek v višini 0,17€.
Natisnjenih je 2.600 000 doplačilnih znamk in 25.000 doplačilnih nalepk za javni potniški promet. V letu 2016 smo med Tednom Rdečega križa Slovenije, ki je potekal v času od 8. do 15. maja 2016, skupaj zbrali 346.837 EUR.
Teden Rdečega križa Slovenije se pričenja z 8. majem, svetovnim dnem Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Vsako leto mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca prek svoje mreže 17 milijonov prostovoljcev in 450.000 zaposlenih doseže več kot 160 milijonov ljudi, ki potrebujejo pomoč.
V Sloveniji so tudi lani dosegli vsakega desetega prebivalca in ob tem pa pomagali še prav toliko ljudem, ki so v prvih mesecih lanskega leta prečkali Slovenijo v iskanju varnosti in boljšega življenja. Z raznolikimi in inovativnimi aktivnostmi predanih prostovoljcev so si prizadevali za varnejšo in bolj povezano skupnost.
"Prostovoljci Rdečega križa predano delajo v domala vsaki skupnosti in ji dajejo svojo energijo in čas," je dejal dr. Dušan Keber, predsednik RKS, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henryja Dunanta.
"Svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, 8. maj, je priložnost za priznanje prispevka in dosežkov milijonov prostovoljcev, članov in osebja po vsem svetu, ki vsak dan izkazujejo svojo zavezanost humanosti in si prizadevajo zagotoviti, da nihče ne bi bil zapostavljen, "je dejal dr. Dušan Keber in še dodal: "V kompleksnih okoliščinah ranljivost ljudi narašča in dobiva nove oblike, zato se morajo temu prilagajati tudi naše zmogljivosti in metode pristopa k ljudem, ki potrebujejo pomoč. Naši prostovoljci in zaposleni vedno znova najdejo ustvarjalne in izvirne načine , da v svojem okolju dosežejo ljudi v stiski in jim pomagajo, da se lažje odzivajo in spopadajo s pomanjkanjem, pritiski in grožnjami, ki so jim izpostavljeni, najpogosteje ne po lastni krivdi.«
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču