Z besedami pesnika Tomaža Šalamuna v recitalu Človek naj bo sojen po sanjah, ki so ga izvedli Maja Gal Štromar, Jasna Žitnik in Andrej Marinčič, so pred Moderno galerijo v Ljubljani odprli 24. slovenske dneve knjige. Do sobote zvečer bo na stojnicah pod šotorom razstavljalo skoraj 30 založnikov, pripravili so tudi spremljevalni program.
Knjižni sejem letos prvič poteka na ploščadi pred Moderno galerijo, novost je tudi premik termina v drugo polovico maja. Pripravili so ga Društvo slovenskih pisateljev (DSP) ter Narodna in Moderna galerija. Z namenom, da bi oživeli kulturno sosesko v bližini DSP, bodo dogodki potekali še v pravoslavni cerkvi.
Dneve sta odprla podpredsednika DSP Dušan Šarotar in Gabriela Babnik, zadnja tudi v vlogi programske vodje dnevov. Prvi je v svojem nagovoru izpostavil lastno doživljanje tega, kaj naj bi bila knjiga. "V nekaterih knjigah se prepoznamo, četudi so bile napisane pred 1000 leti ali v času postmodernizma. Knjiga, torej jezik kot metoda za prenašanje pomena in predvsem smisla, je najpopolnejši izum človeštva. S knjigo segamo po človeških globinah in prestopamo vesoljne svetove," je dejal Šarotar.
Po njegovem mnenju je za mirno, navdihujoče življenje treba ves čas imeti ob sebi pet knjig, v katerih se lahko vsak hip prepoznaš. Tudi za ohranjanje ravnotežja sveta je po njegovih besedah potrebnih točno pet knjig.
"Če bi jih bilo več kot pet, bi znoreli, če bi jih bilo manj, bi se izgubil smisel. Sezname tistih petih ključnih naslovov, ki ohranjajo smisel, pa vedno sestavljajo bralci, kajti prav oni so tisti, ki se v pesniških podobah lahko edini prepoznajo," je dejal Šarotar. Po njegovih besedah je v vsako dobro knjigo vpisan začetek jezika: "Vedenje, ki je bilo že od nekdaj v nas, ampak se ga nismo še ovedeli."
Po besedah Gabriele Babnik si želijo, da bi stična točka, ki povezuje mesto s Tivolijem, ostala mesto sejma vsaj nadaljnjih pet let. Zaradi vremena pa bi bilo morda dobro premisliti o zamiku na še kasnejši čas.
Slogan letošnjih dnevov knjige je Prostori, ki jih zapuščamo. Avtorji in avtorice se bodo po njenih besedah spraševali, kaj se dogaja z jezikom, ko nekdo odide drugam, onstran svojih nacionalnih meja, in ali je dovolj, da poseljuje le internetni prostor. Tu se po besedah Gabriele Babnik porajajo tudi vprašanje nostalgije do zapuščenega prostora, eksistenčno vprašanje in vprašanje doma oziroma domovine.
"Ampak pisateljice in pisatelji, pesnice in pesniki smo, kakršni smo. Svoje življenje opisujemo, kakor ga živimo in vidimo. In včasih vztrajamo pri tem, da smo, kakršni hočemo biti. Naj pišemo o ljubezni ali o našem brezupnem prekarnem statusu. In seveda ni vse simbolično, kar pišemo," je dodala programska vodja.
Spremljevalni program bodo soustvarili štirje programski kustosi - Svetlana Slapšak, Dimitrij Rupel, Ana Duša in Hana Ostan Ožbolt. Prva je izbrala balkanski nadrealizem, drugi se bo posvetil Novi reviji in ustvarjanju 70. in 80. let, Ana Duša je pripravila tudi performanse, Hana Ostan Ožbolt pa je povabila kosovskega umetnika Dritona Selmanija, ki se bo predstavil s samostojno razstavo na DSP.
V okviru sejma bodo v soboto podelili nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo preteklega leta po izboru slovenskih literarnih kritikov. Istega dne bo potekala tudi dobrodelna dražba ilustracij priznanih slovenskih slikarjev in ilustratorjev.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
