V Zvezi organizacij pacientov Slovenije ogorčeni nad napadom Zdravniške zbornice

27. 10. 2025
V Zvezi organizacij pacientov Slovenije ogorčeni nad napadom Zdravniške zbornice (foto: profimedia)
profimedia

Zveza organizacij pacientov Slovenija je medijem poslala javno pismo, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljamo. 

V minulem tednu je Državni zbor sprejel Zakon o psihoterapiji. Sprejem zakona je Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) ves čas svojega delovanja podpirala, zaradi česar je bila pred nekaj dnevi deležna javne kritike. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) namreč trdi, da nekateri člani ZOPS ne podpirajo stališč lastne zveze glede zakona o psihoterapiji. Takšnih naj bi po trditvah ZZS bilo 7 od 45 članov ZOPS.

V ZOPS ugotavljajo, da ZZS s svojim sporočilom zanemarja nekatera pomembna dejstva, kar po točkah tudi razloži.

1.

Kot najpomembnejši vsebinski razlog proti zakonu navaja dejstvo, da ga ni pomagala pisati stroka, ob tem pa zamolči sodelovanje svojih strokovnjakov psihiatrije in klinične psihologije, ki so skupaj z delovno skupino na več delovnih sestankih še letos maja dosegli uskladitev večine ključnih stališč o odprtih vprašanjih, a jih je nato zbornica zanikala in odstopila od skupnih predlogov. O tem obstajajo pisni dokumenti.

2.

Zbornice ne gane dejstvo, da je za psihološko pomoč slovenskim pacientom potrebno čakati tudi do 5 let, celo otroci z napotnico zelo hitro čakajo več kot eno leto. Nove možnosti, ki jih zakon omogoča, po njihovem škodijo pacientom, pri tem pa ne opozarjajo na alarmantno stanje — ne pri čakalnih vrstah, ne pri nasilju nad pacienti v nekaterih psihiatričnih ustanovah, ne nad eno najvišjih stopenj medikamentoznega zdravljenja psihičnih težav v Evropi, ne nad izjemno velikim številom pacientov na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in socialno varstvenih zavodov (4.000), od katerih so številni hospitalizirani od 5 do 15 let, ter tudi več.

Mladi Hrvat sam prenavlja družinsko hišo: "Prihranil sem že tisoče evrov"

3.

Psihoterapiji očita neznanstvene temelje, v isti sapi si na osnovi zgolj 160 ur izobraževanj o psihoterapiji v lastnem kurikulumu lasti monopol nad psihoterapijo, ob tem pa opravi 250.000 psihoterapevtskih storitev na leto v vrednosti skoraj 20 milijonov evrov. Hkrati trdi, da sprejeti zakon, ki zahteva 7.500 ur izobraževanja ter najmanj 3.500 ur iz psihoterapije, v zdravstveni in socialno varstveni sistem spušča nestrokovnjake z opravljenim hitrim tečajem. Obenem ZZS trdi, da naj bi za nove kadre ne bilo denarja. V obrazložitvi zakona je navedeno, da bo v prvem letu vzpostavljenih 20 timov za psihoterapijo, v drugem pa 40 timov, z letnim proračunom 2,7 milijona evrov. Zdi se kot šala, žal na račun pacientov. Da ob tem polovico psihoterapevtskih storitev, ki jih na leto opravijo njihovi strokovnjaki, predstavlja t. i. kratka psihoterapevtska intervencija, je takorekoč groteskno.

4.

Zbornica ima figo v žepu tudi pri zakonu o zagotavljanju kakovosti, ki ji je odvzel izredne strokovne nadzore, pri katerih praviloma ugotovi, da zdravniki kljub številnim tragičnim zgodbam v posamičnem letu v 121 primerih (leto 2022) niso naredili niti ene napake. V nekaterih primerih pa celo javno povedo, da dopuščajo možnost, da je napako storila medicinska sestra, kot se je nazadnje zgodilo po preiskavi operacije želodca pri napačnem pacientu. Da je medicina interdisciplinarna in zahteva sodelovanje vseh, ne glede na status ali vlogo, ZZS ne upošteva. Da je v igri tudi ponovna dodelitev izrednih strokovnih nadzorov zbornici, je voda na njihov mlin. Ob tem spregleda številne primere pacientov, ki psihiatrični pacienti postanejo zato, ker jih zdravniki ne znajo pozdraviti ali, še huje, ne priznajo svojih napak. Nato jih kot ping-pong žogico napotujejo naprej k drugim izvajalcem, v lastno obrambo pa jih še ožigosajo kot primerne za napotitev na psihiatrijo. Obenem ob prihodu iz psihiatrije ni sistemske oskrbe, je pa znano, da številni psihiatri na svojo pest takšne paciente napotijo k psihoterapevtom — kar je človeško in prav.

5.

Nenazadnje pa še o neenotnosti društev pacientov: zbornica je letos spomladi nekatera društva povabila na posvet o novem zakonu, jim predstavila svoj pogled in pomisleke zoper zakon, na kar je na osnovi prisotnosti na posvetu ugotovila, katera društva so proti zakonu. V večini primerov na posvetu niti niso sodelovali pooblaščeni predstavniki društev. O tem načinu pridobivanja “podpore” so ZOPS obvestili taisti člani, ki jih ZZS navaja kot nasprotnike. V ZOPS so, za razliko od ZZS, o zakonu o psihoterapiji razpravljali pri več delovnih telesih in organih, o poteku priprave zakona pa so po demokratični in statutarno določeni poti sprejeli več sklepov in tudi obvestili javnost. Obenem so o svojih stališčih redno obveščali vse deležnike. V teh stališčih so vedno zagovarjali uravnotežen pristop, z upoštevanjem argumentov za ali proti. Društva so pri tem samostojna in imajo absolutno pravico imeti drugačno mnenje. Tako izmed članov dobimo pretehtana stališča v korist pacientov, ne pa orodje za napad zoper kogarkoli.

V ZOPS razočarani nad Zbornico

V ZOPS so razočarani nad vsebino in tonom reakcije ZZS, ob dejstvu, da so z ZZS 4. januarja 2023 sklenili Izjavo o sodelovanju, v prepričanju, da je za spremembe v zdravstvenem sistemu potrebno dogovarjanje, reševanje spornih zadev v dialogu ter medsebojno spoštovanje. Slogan ZOPS je Enoten glas pacientov in zato šteje javno sporočilo ZZS kot poskus vnašanja razdora v vrste pacientov. Tudi številni zdravniki, člani ZZS, menijo, da je sprejem zakona o psihoterapiji nujen, a doslej ZOPS tega nikoli ni predstavil javnosti. Z 20-letno obstrukcijo sprejema Zakona o psihoterapiji se zgolj ščiti nedotakljivost ene od strok s področja duševnega zdravja — na račun vseh državljanov, so zapisali.

Javno pismo so podpisali:

  • Štefanija Zlobec
  • Franci Gerbec
  • Alenka Kosec
  • Gregor Cuza

Preberite si tudi: Po desetletjih neurejenosti področja končno sprejeli Zakon o psihoterapiji