"Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je obljuba vseh nas za bolj zdravo družbo."
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) je danes organizirala novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o aktualnih vprašanjih s področja psihoterapije, s poudarkom na razlikovanju med strokovno utemeljenimi pristopi in psevdoznanstvenimi praksami.
Predstavili so stališča glede odgovornosti psihoterapevtov do svojih klientov in širše družbe, pomena ustreznega izobraževanja in usposobljenosti, pomena etičnih in strokovnih standardov ter kako vse to vpliva na varnost in dobrobit ljudi, ki iščejo pomoč.
Ureditev področja je nujna
Kot je poudarila predsednica SKZP Ksenja Kos psihoterapevti v Sloveniji delujejo že 30 let in SKZP v zadnjih 20 letih opozarja na nujo pravne ureditve tega poklica.
"Zato pozdravljamo sprejetje zakona o psihoterapiji, da na to področje vnese določen red," je ob tem dejala in poudarila, da je psihoterapija že zdavnaj prestopila zidove zdravstva in se razvijala kot humanistična družboslovna znanost.
Spomnila je tudi na posvet v Državnem svetu in ugotovila, da zakon v precejšnji meri sledi sprejetim sklepom.
"Odgovornost za duševno zdravje je na naši celotni družbi, v naši skupnosti, zato je to tudi odgovornost vseh ministerstev in ne le ministrstva za zdravje, ki je prevzelo nalogo sprejema zakona o psihoterapiji. Odgovornost je tudi na vseh strokovnih delavcih na področju duševnega zdravja, da se v katerih koli okoliščinah vedemo dostojanstveno in etično. To je za ljudi v stiski še posebej pomembno. Opredelitev psihoterapevtov za nekompetentne in nosilce kvaziznanosti ni zgolj poniževanje, ampak etično sporno javno delovanje, ki tudi vpliva na ljudi v duševni stiski," poudarja predsednica SKZP Ksenja Kos.
"Nikamor se ne vsiljujemo. Obstajamo. Odzovemo se, kjer se pokaže potreba. V današnji družbi je žal veliko potreb po psihoterapevtskem procesu. Želimo si, da se družba razvije v smer smiselnosti, povezanosti, psihične odpornosti in globljih človeških vrednot, ki jih ne vodi zgolj nevidni trg. In da se potrebe po psihoterapiji zmanjšajo. Tako bo dosežen naš cilj zdravja," je še izpostavila predsednica SKZP in dodala: "Psihoterapija ne bo rešila sveta. Ta svet potrebuje veliko več. Namen vzpostavitve poklica psihoterapevt tudi ni patologizacija ljudi, ki jo vsevprek lahko ustvarjamo s pretiranim diagnosticiranjem, temveč skrb za zdravje. Zato bomo ves čas vabili k sodelujoči skupnosti."
Predlog zakona dregnil v osje gnezdo
Po njenih besedah je zakon o psihoterapevtski dejavnosti dregnil v obstoječ sistem dela v zdravstvu.
"Že danes vemo, da tam deluje tudi ne-zdravstveni kader, ki tvori pomembne dele nujnega timskega dela. Zdaj bo del takšnih timov lahko tudi psihoterapevt. Želim si, da bomo prerasli nasprotovanja in dali priložnost sodelovanju, kjer vsak član tima nosi svojo odgovornost. S tem pa omogočili ljudem, da pravočasno pridejo do brezplačne pomoči," je še poudarila predsednica SKZP Ksenja Kos.
Ključen korak za duševno zdravje Slovencev
Dr. Nuša Kovačević Tojnko, podpredsednica SKZP, je predstavila, zakaj zakon o psihoterapevtski dejavnosti predstavlja ključen korak za duševno zdravje Slovencev, zakaj psihoterapija zasluži status samostojnega poklica, kako bo regulacija izboljšala varnost in dostopnost storitev in kako slovenski psihoterapevti dosegajo oz. celo presegajo evropske standarde.
"Psihoterapija ni le pogovor – je znanstveno podprta disciplina, ki izboljša duševno zdravje," je poudarila podpredsednica SKZP.
Evropska komisija psihoterapijo v klasifikaciji ESCO (šifra 2634.2.4) jasno opredeljuje kot samostojen poklic, je še izpostavila Nuša Kovačević Tojnko in dodala, da gredo psihoterapevti znotraj SKZP skozi izobraževanja, ki presegajo evropske standarde.
Nuša Kovačević Tojnko je še izpostavila, da so v SKZP zagovorniki treh izobraževalnih poti za naziv poklica psihoterapevt:
- 1. Psihoterapevt kot drugi poklic, s sorodno predhodno izobrazbo: Po bolonjski 2. stopnji (npr. psihologija, socialno delo, specialni pedagogi in drugi pomagajoči poklici) sledi 4-letni specialistični študij pristopa.
- 2. Psihoterapevt kot drugi poklic, z nesorodno predhodno izobrazbo: Po bolonjski 2. stopnji kandidati opravijo 1–2-letno psihoterapevtsko propedevtiko, nato 4-letni specialistični študij. Ta del v obstoječem predlogu zakona pogrešamo in upamo, da bodo odločevalci upoštevali dvig izobraževalnih standardov in upoštevali že zatečeno stanje izobraževalnih poti v Sloveniji.
- 3. Psihoterapevt kot prvi poklic: opravljen 5-letni samostojen študij psihoterapevtske znanosti (BA in MA) z že vključenim specialističnim študijem.
"Prizadevamo si za zakon o psihoterapiji, ker bo omogočil: boljše duševno zdravje ljudi, manjše stroške (zmanjšanje hospitalizacij, absentizma na delovnem mestu itd.), večjo pravičnost, ker bo dostop do terapije za vse, tudi ranljive skupine, ter varnost, ker bo zamejilo psevdoznanstvene prakse," je zaključila podpredsednica SKZP.
Gre tudi za primarno etično vprašanje
Dr. Tamara Trobentar, predsednica Strokovnega sveta SKZP, pa je poudarila, da je prizadevanje za zakonsko ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica primarno etično vprašanje.
"Da poskrbimo za ranljive posameznike in skupine, ki so pomoči potrebni, je naša etična odgovornost. Dolgoletna ne-urejenost področja duševnega zdravja, pa predstavlja neodgovorno držo vseh vpletenih, še posebej tistih, ki si prizadevajo, da do zakonske ureditve ne bi prišlo," poudarja predsednica Strokovnega sveta SKZP. Obenem dr. Tamara Trobentar izpostavlja, da ker trenutno ni nadzora na tem področju, so lahko izvajalci psihoterapije tudi strokovno vprašljivi posamezniki.
"Z zakonsko ureditvijo lahko dejansko šele poskrbimo, da so v tem primeru izvajalci psihoterapevtske obravnave strokovno usposobljeni in varni, ker bodo vsi morali izpolnjevati enake pogoje in zahteve za pridobitev licence in bili izpostavljeni nadzoru zaradi potencialnih kršitev ter zasledovati enake kriterije za nadaljnji profesionalni razvoj in zahteve za podaljševanje licenc, in podobno," poudarja dr. Trobentar.
Skupno sodelovanje na spoštljivih temeljih in kolegialnem odnosu (kar pomeni tudi spoštovanje etičnega kodeksa v točki korektnega odnosa do kolegov), je po njenih besedah ključno za ureditev področja in dobrobit ljudi, ki pridejo po pomoč.
"Naš edini skupini interesni cilj mora biti samo en, in to je interes dobrobiti človeka v stiski, ki išče našo pomoč," je zaključila dr. Trobentar.
O govornicah in SKZP
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) je zveza 12 društev (746 članov članic in članov), ki izvajajo izobraževanje, raziskovanje in praktično dejavnost na področju psihoterapije in je članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP). Nastala je z namenom, da v skladu z načeli Strasbourške deklaracije o psihoterapiji, na kateri so osnovani izobraževalni in etični standardi EAP, pod eno streho poveže različne psihoterapevtske šole v Sloveniji.
Ksenja Kos je univ. dipl. ped. in prof. soc., mednarodno certificirana psihoterapevtka in supervizorka s 23 letnimi izkušnjami dela v šolstvu z otroki s posebnimi potrebami. S šolami, v multidisciplinarnih timih, zelo dobro sodeluje tudi danes.
Dr. Nuša Kovačevič Tojnko je doktorica psihoterapevtskih znanosti, psihologinja, psihoterapevtka in supervizorka, ki ima večletne izkušnje z delom v interdisciplinarnem timu ambulante za duševno zdravje.
Dr. Tamara Trobentar, doktorica psihologije, mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka, Brainspotting supervizorka in učiteljica, specializirana za globinsko psihoterapijo psihološke travme z 20 let delovnimi izkušnjami.