Kljub temu, da je zakon o psihoterapiji že bil sprejet, je zaradi vloženega veta ponovno pod vprašajem.
Ob razpravi o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti je razpravljalo več svetnikov, svoje glasovanje proti vetu pa so posebej razložili trije državni svetniki: Dejan Crnek, Matej Slapar in Radovan Stanislav Pejovnik.
Ta teden bodo poslanci ponovno glasovali glede zakona o psihoterapevtski dejavnosti, le da bo tokrat potrebna absolutna večina - t.j. več kot polovica poslancev bo morala glasovati pozitivno. Gre za prvi zakon, ki bo pokazal, koliko je koalicija enotna in povezana.
V nadaljevanju si lahko preberete krajše povezetke argumentacij državnih svetnikov, ki so bili zakonu naklonjeni.
Dejan Crnek, podžupan MOL, je po pozdravu prisotnim kot prvi začel takole: "Želel sem samo povedati, da me je obrazložitev generalne sekretarke Jasne Humar zelo navdušila, saj imamo redkokdaj priložnost poslušati tako argumentirano in navdihujočo predstavitev zakona, ki mu s svojim znanjem in vedenjem težko nasprotujemo."
- Obrazložitev Jasne Humar si lahko preberete na povezavi: Kirurginja Jasna Humar: "To, da si zdravnik, ne pomeni, da veš kaj o psihoterapiji"
Ljudje potrebujejo pomoč
"V Ljubljani se srečujemo s povečanimi potrebami na področju duševnega zdravja, Ministrstvo za zdravje pa nam prav tako nalaga gradnjo novih centrov za zdravje," je podžupan nato nadaljeval.
"Druga debata pa je tudi to, zakaj toliko ljudi potrebuje tovrstno pomoč. Ne glede na omenjeno, pa je dejstvo, da jo ljudje potrebujejo in dejstvo je, vsaj pri nas v Ljubljani, da ta hip tega ne moremo omogočiti vsem, ki to pomoč potrebujejo. Zato je zakon, ki govori tudi o razširitivi psihoterapije na druga področja pravilen, saj bomo lahko le s takšno šritvijo pomagali čimvečim ljudem.
Zakon posega v interesni vrtiček
"Kar se tiče izobrazbe in z njo povezanimi zadevami, pa verjamem, da te spremembe marsikomu niso všeč, ravno zato, ker posegajo v vrtiček ene stroke, ki je bil doslej nedotaknjen, te spremembe pa vplivajo še na kakšno drugo dinamiko zdravstva – ampak to je potrebno, da bomo lažje pomagali vsem tistim, ki to nujno potrebujejo. Ostaja vprašanje, ne samo za ministrstvo za zdravje, ampak tudi širšo skupnost: zakaj do tega sploh prihaja, zakaj toliko ljudi toliko trpi in potrebuje psihološko pomoč. Glasoval bom proti vetu, ker se mi zdi, da je prav, da odpiramo nove poti, da širimo znanje in pripomoremo k boljšemu servisu za naše državljanke in državljane."
Urediti je treba področje pomoči
Državni svetnik Matej Slapar, župan občine Kamnik, se je v svojem nagovoru navezal na že povedano.
"Tudi jaz bom nadaljeval tam, kjer je kolega končal. Moje mnenje je, da je ta zakon zagotovo korak naprej. Dejstvo je, da je področje aktualno in da bo teh problemov vedno več, zato ga je potrebno urediti, ga regulirati in se ga lotiti čimprej. Če ste po dvajsetih letih napora uspeli pripeljati zakon tako daleč, je vredno vztrajati in ga podpreti. Vsaka preventiva je boljša kot kurativa, tukaj pa se zgolj branijo vrtički, ki so obstoječi in ki dejansko branijo svoje pozicije. Dejstvo je, da bi to področje, če bo urejeno, pomagalo veliko številu ljudem – s preventivo, bolj kot pa z zdravljenjem, ki prihaja potem.
Zakon bo terjal odgovornost za napake
Radovan Stanislav Pejovnik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, se je podpori zakonu pridružil z naslednjimi besedami: "V Sloveniji poteka že več kot 20 let psihoterapevtsko delo brez zakonskih pravil. V tem času se je oblikovalo veliko šol, društev, programov, ki so med sabo zelo različni: nekateri odlični, drugi zelo vprašljivi. Toda skupna značilnost tega sistema je bila ta, da država ni imela mehanizma za varovanje uporabnikov. Nihče ni preverjal, kdo je usposobljen in kdo ne. Nihče ni odgovarjal, če je bila narejena napaka. In zdaj imamo končno pred sabo zakon, ki prvič vzpostavlja jasne pogoje izobraževanja – ni nujno, da se z vsemi strinjamo. Zakon tudi daje licenciranje, nadzor, pa seveda prav gotovo ni popoln – v tem Državnem svetu sem že večkrat rekel, da ne poznam popolnega zakona."
Zakon je vedno mogoče še popravljati
Nato pa nadaljeval: "Bistvo vsakega zakona je ta, da se ga da popravljati tudi kasneje. V demokratičnem sistemu je to tista pot, ki pelje naprej. Zato ustaviti sprejetje zakona zdaj ni strah pred zlorabami, ampak je strah pred spremembo, zato veta nikakor ne bom podprl. Vemo, da ima zakon pomanjkljivosti. Toda Državni svet ima še druge načine popravljanja zakona. Pravico ima vložiti novelo zakona in če menite, da so napake tako velike, organizirajmo skupino, pripravimo novelo zakona in jo vložimo."
Preberite si tudi: Zakon o psihoterapiji s popravki zdaj sprejet brez glasu proti: "Področje je po 20 letih potrebno urediti"