Zorana Baković naravnost iz Južne Koreje v skedenj Škrabčeve domačije

21. 2. 2018
Deli
Zorana Baković naravnost iz Južne Koreje v skedenj Škrabčeve domačije (foto: Škrabčeva domačija Press)
Škrabčeva domačija Press

Naravnost iz Južne Koreje, kjer za časnik Delo spremlja zimske olimpijske igre, nam prinaša sveže vtise poznavalka azijske celine.

V sredo, 28. februarja, ob 18. uri ste vabljeni v skedenj Škrabčeve domačije, kjer bo Zorana Baković v pogovoru z Alijem Žerdinom, urednikom Sobotne priloge, odpirala nove poglede na novo svetovno velesilo.

Neutrudna!

Zorana Baković je na tipkovnici neutrudna. Če sproti preberete vse, kar napiše, ste že med nadpovprečnimi bralci. In seveda nadpovprečno informirani.

Tri desetletja njenih zapisov iz Kitajske so zgodba o azijski poti z roba v središče sveta. Zato se lahko razpiše o vremenu nad Tibetom ali o tem, kaj za nasmeškom skriva Xi Jinping. Analizira prodorno in v detajle, a nikoli ne pozabi na širšo sliko. Njena Azija je naseljena z ljudmi, občutki, veličastno zgodovino in malimi usodami. Neizčrpna, nikoli puščobna, ob vseh osupljivih razsežnostih pravzaprav človeško topla.

Zorana Baković je nepresegljiva poznavalka Kitajske in Azije. Na beograjski Filološki fakulteti je študirala primerjalno književnost in kitajski jezik, na Fudan University Shanghai pa leta 1980 diplomirala iz klasične kitajske književnosti. V Peking se je preselila pet let zatem; sprva je delala kot konsekutivna prevajalka v zunanjetrgovinskem podjetju Astra, od 1987 poroča in piše za časnik Delo. Leta 2011 se je vrnila iz kitajske prestolnice, odtlej živi med Beogradom in Dunajem, nekajkrat na leto skoči do Azije.

Leta 2010 je za novinarske dosežke za poročanje iz Pekinga prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije Bratstvo resnice. Je ponosna lastnica ogromne knjižne zbirke. Kljub temu, da spoštuje vzhodnjaško načelo, da je kopičenje predmetov nesmiselno, na to pravilo, ko gre za knjige, ne pristaja.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord