Aki: "Sinovega nastopa na Farmi nisem odobraval"

27. 10. 2013 | Vir: Lea
Deli
Aki Rahimovski

Akija, enega od najbolj prepoznavnih pevcev bivše Jugoslavije, in preostale člane skupine Parni Valjak bomo v prihodnjih dneh veliko videvali pri nas, saj bodo imeli pravo turnejo.

Na koncertih v Celju, Ajdovščini in v Ljubljani bo Parni Valjak predstavil aktualni album Nema predaje, katerega bistvene teme so po Akijevih besedah življenje, ljubezen in vse druge stvari, ki nam jih življenje prinaša v teh slabih časih.

So za slovenski del turneje kakšne posebne priprave? Kakšne sploh so pri tako 'starih mačkih', kot ste vi, priprave na turneje, koncerte?

Ne samo za turneje, Parni Valjak se za vsak nastop pripravlja, kot da je prvi. To velja tudi za slovenski del turneje, ki se ga že zelo veselimo.

Je kakšen rokenrol bend, za katerega bi lahko rekli, da je sposoben narediti to, kar je uspelo Parnemu Valjku?

Dejstvo je, da je težko uspeti in se obdržati na sceni 40 let. Veliko bendov je bilo, ki so bili uspešni in so pustili pečat v rokenrol glasbi, a so na žalost, zaradi različnih razlogov, prenehali delovati.

V Sloveniji izginjajo generacije mladih, ki razumejo hrvaščino. Ni jih malo, ki na Hrvaškem, v restavracijah in barih, naročajo kar v angleščini. Kako to vpliva na popularnost benda, kot je Parni Valjak?

Pesmi Parnega Valjka in tisto, kar bend ponuja občinstvu na koncertih, je nekaj, kar je zunaj meja in zunaj jezikovnih ter časovnih barier.

Kaj pa vaša makedonščina? Jo še kaj govorite?

Seveda! Maternega jezika nikoli ne pozabiš. Gi sakam site naši obožavateli od Triglav do Makedonija. (Rad imam vse naše oboževalce od Triglava do Makedonije.)

Poleg petja obvladate tudi kuhanje in člane benda občasno razvajate z makedonskimi specialitetami. Kaj je tisto, kar najbolje pripravite?

Za bend moram dobro kuhati, saj so veliki gurmani. Nikakor jih ne smem zastrupiti, ker potem ne bi imel tako dobrega benda, s katerim bi nastopal. (smeh) Vedno me motivirajo in si želijo makedonskih specialitet, ki jih imam v malem prstu. Naj jih nekaj izpostavim: zapečeni jajčevci, polnjeni z mesom in zelenjavo, gravče na tavče, sarme iz trtnih listov ...

Zagotovo med kuhanjem tudi kaj zapojete ...

Hot wings. Na makedonski način.

Tako pri nas kot tudi na Hrvaškem so vse bolj popularni resničnostni šovi, kjer iščejo glasbene talente. Kakšno je vaše mnenje o tovrstnih šovih?

Po eni strani je pozitivno, da lahko mladi pokažejo svoj talent – ne samo v petju, ampak tudi na primer v plesu; skratka tistem, v čemur so najboljši. A žal pri nas vsi ti šovi trajajo zelo kratek čas in ne garantirajo nadaljevanja kariere zmagovalca, ampak se nanj po določenem času pozabi. Zmagovalec tako ostane samo virtualna zvezda.

Kako ste sprejeli dejstvo, da je vaš sin Kristijan nastopil v hrvaški različici Kmetije?

Čeprav sem bil proti, je bila odločitev njegova in sem jo moral spoštovati. To sem vzel kot izkušnjo – tako pozitivno kot negativno. Seveda sem vesel, da mu je uspelo zmagati.

Kakšen nasvet ste mu dali pred začetkom šova?

Čeprav njegovega 'nastopa' na Farmi nisem odobraval, sem mu svetoval, da naj ostane takšen, kot je, in ohrani svoj jaz.

Je kakšen nasvet, ki vam ga je dal oče, sicer profesor glasbe, in ki vam je v karieri prišel zelo prav?

Da naj verjamem v to, kar delam, ker te lahko glasba v določenem trenutku dvigne do neba, že v naslednjem trenutku pa lahko pristaneš na trdih tleh.

Vaša pevska kariera se je začela s pesmijo Sex machine Jamesa Browna. Kdaj ste spoznali, da rokenrol ne bo samo zabava, ampak tudi služba?

To je bilo že zdavnaj, s skupino Tor. Med premorom je pevec odšel z neko oboževalko in ga ni bilo na spregled, mi pa smo morali nadaljevati koncert. Glede na to, da se je takrat poslušal funk in Jamesa Browna, sem vzel mikrofon in zapel edino Brownovo pesem, ki sem jo znal – Sex Machine. Občinstvo je bilo navdušeno nad mojo temperamentno plesno izvedbo – in tako sem postal pevec. Ko sem prišel v Zagreb in s Husom (Husein Hasanefendić, ustanovitelj in kitarist, op. a.) ustanovil Parni Valjak, sem dojel, da je glasba moje življenje.

Če vam ne bi uspelo na glasbenem področju, bi bili danes strojni tehnik. Si predstavljate, da bi vsak dan počeli eno in isto, z urnikom od 7.00 do 15.00?

Niti pod razno, ker je glasba bila že od nekdaj v meni, samo prebuditi jo je bilo treba, za kar sta zagotovo zaslužna Hus in Parni Valjak.

Še 3 kratka vprašanja:

Pred začetkom koncerta imate v zaodrju na voljo vodo, viski in pivo? Kaj boste izbrali?

Najprej vodo, nato po vse našteto. (smeh)

Veljate za strastnega kadilca, čeprav ste velikokrat poskusili prenehati kaditi. Kolikokrat in koliko časa ste abstinirali?

Poskušam kaditi čim manj. Enkrat zaradi stave nisem kadil leto dni, a sem na žalost popustil in nadaljeval to mojo negativno odvisnost.

Dolgi lasje, speti v čop, so že desetletja vaš zaščitni znak. Bi se ostrigli na kratko in pod kakšnimi pogoji?

Indijanci verjamejo, da sta v laseh moč in duša človeka. Lasje so moj zaščitni znak in težko bi se ločil od njih. Vendar če obstaja dovolj dober razlog tipa za milijon nečesa, bi mogoče razmisli o tem. (smeh)

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju