Alenka Košir, žena nekdanjega smučarja Jureta Koširja, na Bledu že nekaj časa vodi športne ure. Ker ji je v zadnjih letih zaradi vzgoje dveh hčerk in sina primanjkovalo časa za telesno aktivnost, je začela čutiti posledice tudi na svojem zdravju.
Odločila se je, da bo naredila nekaj zase in investirala v svoje dobro počutje, pri tem pa stavi na potrpežljivost in vzdržljivost, ne na drastične spremembe čez noč.
Story: Že vse življenje je šport pomemben del vašega vsakdanjika, aktivno ste trenirali tudi ritmično gimnastiko. Se je vaša športna rutina kaj spremenila, odkar imate otroke?
Od nekdaj sem bila športnica in sem se dobro počutila v svojem telesu. Niti prva niti druga nosečnost me nista spravili iz tira, kar se telesnih sprememb tiče, saj sem hitro po rojstvu prišla nazaj v formo. Mišice imajo 'spomin', zato po porodu lažje pridobiš staro kondicijo, če si bil pred nosečnostjo aktiven. Večje spremembe so se pojavile pri tretji nosečnosti, nekaj vpliva so imela seveda tudi leta, poleg tega pa z dvema otrokoma doma in enim na poti niti nisem imela časa za šport. Vsak prost trenutek sem takrat izkoristila za spanje. (smeh)
Story: Pa ste bili takrat nezadovoljni s svojim telesom?
Po zadnjem rojstvu sem doživela pravi razpad sistema. Vizualno sicer ni bilo drastične spremembe, vendar pa nisem bila vajena tega, da moje telo ni v formi. Med prvima nosečnostma sem se zredila po 15 kilogramov, pri zadnji pa za 20, bolj kot zunanji videz pa me je motilo to, da moje zdravstveno stanje ni bilo več tako dobro kot prej. Ker sedem let nisem bila dovolj aktivna, sem se že zjutraj zbudila utrujena, komaj sem se sklonila ali nosila otroke. V svojem telesu se nisem dobro počutila, zato sem se takrat odločila, da nekaj ukrenem. Če si vse življenje fit, je zelo težko sprejeti, ko to izgubiš.
Story: Kako težko pa se je bilo po sedmih letih vrniti v ustaljene športne tire?
Začetki so bili zelo težki, najprej sem poskušala sama, vendar je vedno prišlo kaj vmes, da nisem mogla iti ven ali pa na fitnes, vedno se je našel kakšen izgovor. Najtežje je začeti, zato razumem ljudi, ki ves čas odlašajo in si rečejo, da bodo naslednji dan začeli telovaditi. Ravno zato so skupinske vadbe ali pa pomoč osebnega trenerja odličen način za to, da najdeš motivacijo. Še veliko bolje je, če tisto uro v telovadnici preživiš v družbi prijateljev. Ko enkrat prestopiš ta prag, zelo hitro padeš v rutino.
Story: Vas je tudi Jure spodbujal na začetku?
Seveda, Jure me je ves čas podpiral pri športnih aktivnostih, vendar je bila končna odločitev, da znova nekaj naredim za svoje telo, popolnoma odvisna od mene.
Story: V prostorih Mojega kluba na Bledu vodite tudi svoje športne ure, ki jih redno obiskuje tudi Jure. Menda niste nič bolj popustljivi do njega samo zato, ker je vaš mož?
Tudi Jureta je zanimala ta vadba in tovrstni trening mu je takoj postal zelo všeč. Tako prepotenega ga že dolgo nisem videla. Na koncu mi je priznal, da tako intenzivne vadbe ni pričakoval, in jo priporoča tudi prijateljem. Moški imajo ponavadi večji odpor do tovrstnih vodenih vadb, češ da naj bi bile namenjene bolj ženskam. Ravno zato sama vedno rečem, da grem na trening, in ne na aerobiko. V nekaj mesecih se nam je pridružilo kar nekaj moških članov, tako da je zdaj razmerje nekje na polovici. Povpraševanja po tovrstnem načinu treninga je veliko, zato v bližnji prihodnosti nameravam vadbe razširiti tudi v Ljubljano.
Story: Zakaj pa vam ravno ta vrsta vadbe v stilu 'boot campa' najbolj ustreza?
Ustrezata mi celostna obravnava telesa in gibanje, ki krepi telo tako, da imamo dejansko neko korist od tega. Tako imenovani funkcionalni treningi so zasnovani tako, da izvajamo gibe, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Prej sem zelo rada hodila na fitnes, ampak gre v tem primeru bolj za lokalno 'pumpanje' mišice. Nič mi ne pomaga velik biceps, če zaradi tega ne morem iztegniti roke. Potrebovala sem vadbo, s katero bi skladno razvila mišice in ki ne vpliva le na njihovo moč, temveč tudi na vzdržljivost, gibljivost, hitrost, ravnotežje in natančnost, torej vse gibalne sposobnosti.
Story: Bliža se poletje, zato večina izmed nas že razmišlja, kaj bi naredili, da bi bili v kopalkah videti popolno. Poznate kakšen skriven trik?
Večina ljudi se celotnega procesa telesne preobrazbe loti z napačnim pristopom. Veliko se jih giblje samo zaradi hujšanja oziroma zaradi želje po lepšem videzu. Hujšanje samo po sebi ne sem biti brez gibanja. Gibanje nima samo tega pozitivnega učinka, ampak so v prvi vrsti v ospredju boljše zdravje in počutje, druženje in posledično boljša kvaliteta življenja. Vsi bi radi rezultate jutri, vsi bi radi bližnjice, čudežno napravo, da se bo gibala namesto nas in nam zgradila čudovito postavo. To ne obstaja. Ponavadi je tako, da vsaj toliko časa, kolikor se nisi gibal, traja tudi obdobje, da znova pridobiš kondicijo. Kilogrami gredo lahko hitro navzdol, če telovadiš in paziš pri prehrani, vendar pa so postopne spremembe za telo veliko bolj priporočljive kot iti iz ene skrajnosti v drugo čez noč. Drastične spremembe, ki pridejo čez noč, navadno tako hitro tudi izginejo. Za vsako stvar v življenju, ki nam je nekaj vredna, se je vredno potruditi. Zato v bližnjice ne verjamem.
Story: Potem ste popolnoma proti umetnim posegom in obiskom lepotnih kirurgov?
S tem lahko spremembe dosežemo hitreje in lažje, a v nasprotju s športom obisk pri kirurgu ne zagotavlja drugega zadovoljstva, ne ponuja nam druženja. Nisem še slišala za posege, s katerimi ti kirurg dejansko zgradi mišico, te naredi vzdržljivejšega, hitrejšega, močnejšega in bolj zdravega. Vse to pa nam zagotavlja nekaj ur gibanja na teden.