Balerina Ana Klašnja se je prvič znašla v vlogi žirantke šova Slovenija ima talent in v vlogi uživa od prvega trenutka. Tudi zato, ker poleg nje sedita prekaljena mačka Damjan Damjanovič in Branko Čakarmiš, ki se po njenih besedah v zaodrju rada naučita kakšnega baletnega giba.
Story: Kakšen je bil občutek, ko ste prvič sedli na žirantski stolček?
Čisto iskreno sem težko pričakovala že prvi avdicijski dan. Odlično sem se ujela s celotno ekipo Pop TV, seveda tudi z Brankom in Damjanom, ter se zelo hitro znebila začetne treme. K sproščenemu in zabavnemu vzdušju pa je vsekakor pripomoglo tudi občinstvo, ki je bilo vsak dan zelo dobro razpoloženo.
Story: Ste imeli kaj treme, ko ste sedeli med dvema že izkušenima žirantoma?
Če ne bi imela treme, bi pomenilo, da mi je vseeno. Vendar je bila prav zato, ker sem imela ob sebi Branka in Damjana, veliko bolj obvladljiva, saj točno vesta, kako se stvarem streže in kako se odzvati v določenih primerih. Še zlasti prijetno pa je zame to, da so bile avdicije letos v Operi, torej v hiši, kjer sem tako rekoč doma, in na odru, kjer stojim skoraj vsak dan.
Story: Glede na to, da ste rekli, da boste pri svojih komentarjih o tekmovalcih iskreni, je iz vaših ust najbrž že priletela kakšna kritika. Kdo si jo je že zaslužil in s čim?
O, ja, seveda je. (smeh) Kot sem napovedala že pred začetkom, si resnično ne morem pomagati, da do plesalcev ne bi bila bolj zahtevna. Kot tudi Damjan pri glasbenikih ne more iz svoje kože.
Story: Kateri talent vas je do zdaj najbolj očaral?
Vesela sem, da lahko rečem, da nas je kar nekaj tekmovalcev navdušilo, očaralo, nasmejalo, nam pognalo kri po žilah, najbolj nepozabni pa so bili tisti redki, ki so se z lepoto svojega nastopa dotaknili src vseh navzočih.
Story: Led je torej prebit, z Damjanom in Brankom ste postali že utečena ekipa. Pred tem ste ju poznali s televizije in si kot večina ustvarili določeno mnenje. Sta vas zdaj, ko z njima preživljate dolge delovnike, s čim presenetila?
Predvsem sta me presenetila s svojo toplino, preprostostjo in zelo prijetno življenjsko energijo.
Story: Snemanja potekajo ves dan in dan je tako dolg skoraj več kot 24 ur. Kako si ga navadno popestrite v zaodrju? Kakšna zanimiva izkušnja?
Plešemo in pojemo. (smeh) Zaprem ju v baletno dvorano in skupaj treniramo - malce se šalim. Avdicijski dan se za nas začne ob osmih zjutraj, ko pridemo v masko, in traja do devetih zvečer, ko nehamo snemati povzetke celotnega dne. Z nami je super ekipa ljudi, ki skrbi, da imamo vse, kar potrebujemo. Kadar počneš nekaj, kar te veseli, čas vedno še prehitro mine.
Story: Če bi Branka in Damjana opisala z eno besedo, kateri dve bi izbrala?
Branko in Damjan sta dva močna karakterja oziroma osebnosti in ju zato nikakor ne bi mogla opisati zgolj z eno besedo.
Story: Zadnjič sem imela možnost, da z vami tremi preživim nekaj minut, preden ste stopili na oder, in očitno med vami vlada sproščena energija. V čem je čar vašega medsebojnega odnosa?
Res sem vesela, da imamo tako zelo sproščen in prijeten odnos. Čeprav smo si popolnoma različni, pa nas že od začetka združujejo prijaznost, pozornost in spoštljivost drug do drugega. Vedno smo si pripravljeni prisluhniti, predvsem pa je najpomembnejše to, da se vsi trije zelo radi smejimo. (smeh)
"Trema me je včasih popolnoma sesula"
Ana je športnica že od malih nog, sprva je trenirala ritmično gimnastiko, nato pa jo je popolnoma začaral balet in tako je leta 1998 končala Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani. Sodelovala je na številnih baletnih tekmovanjih in leta 1995 na tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev prejela zlato, na državnem prvenstvu leta 1997 pa srebrno medaljo. Leta 2001 se je na 4. mednarodnem tekmovanju mladih plesalcev na Dunaju uvrstila med finaliste, leta 2003 pa je na 6. državnem prvenstvu v Mariboru prejela zlato medaljo.
Od leta 2001 je stalna članica baletnega ansambla SNG Opere in baleta Ljubljana, kjer dosega uspeh za uspehom. Po njenih besedah pa uspeh ne bi bil možen brez trdega dela in številnih odpovedovanj ter seveda kančka sreče, da jo je opazil madžarski koreograf Yourij Vamos in ji ponudil vlogo Klare v baletu Hrestač, kar je bila njena prva glavna vloga v gledališču. Prav zato je zdaj toliko bolj čustvena, ko spremlja mlade talente na odru, saj se spominja svojih začetkov.
"Za večino nastopajočih je to res prvič, da stojijo pred takim občinstvom. Veliko jih ima težave s tremo, nekateri pa so presenetljivo suvereni in se zdijo kot rojeni na odru. Predvsem občudujem najmlajše. Spomnim se svojih začetkov v baletu, ko me je trema velikokrat čisto sesula, tako da točno vem, kako se počutijo." Ko smo jo vprašali, kdaj se je nazadnje tako počutila, nam je zaupala, da se večkrat znajde v stresnih okoliščinah, ne le pri plesu, temveč tudi vsakdanjem življenju. "Le da sem se zdaj naučila zavedati moči svojih misli in pregnati negativne ter si reči, da drugače kot dobro sploh ne more biti." (smeh)
Anja Kontrec
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec
