Na topel sončni dan se srečamo z vedno nasmejano stand up komičarko Ano Marijo Mitič. Čeprav jo telefon na obveznosti neprestano opozarja z nekimi zvočnimi signali, si vzame čas in nam zaupa, kako se počuti pred novim šovom.
Sodelovali boste v oddaji Znan obraz ima svoj glas, kako ste se odločili za to?
Poklicali so me s Pop TV-ja in povedali za koncept, ki sem ga opazila že na srbski televiziji, in bila preprosto navdušena. Ko so mi rekli še, da bo šel izkupiček v dobrodelne namene, se mi je zdel to izvrsten povod za mojo odločitev.
Kakšna pa je ekipa? Ste že prijatelji?
Ravno v teh dneh se bomo vsi kandidati srečali, da se malo bolje spoznamo. Predvsem je bil šok, ko sem dobro razmislila in ugotovila, da imajo vsi izkušnje s profesionalnim petjem – ko je odšla Sabina, sem ostala sama. Med dekleti, mislim. Vse so po poklicu pevke. Jaz sem pela le ob spremljavi klavirja, pa še takrat sem si sama napisala songe za kabaretsko predstavo.
Torej bo to za vas čisto nekaj novega?
O, ja! Saj se ne bojim, vedno sem z ognjem v srcu in radovednostjo pristopala k življenjskim izzivom.
In, se veselite?
Seveda! Saj ekipa je res profesionalno zastavljena. Okoli nas bo cela truma zelo sposobnih ljudi, ki bodo skrbeli, da lahko svoje delo imitiranja znanih pevskih nastopov kar najbolje opravimo. Kolikor mi je uspelo zaslutiti, vam lahko rečem, da so res dobri v tem, kar počnejo. Je pa to še večji pritisk zame!
Mislite, da bo težko?
Hja, že tako imam precej natrpan urnik, ampak glede na to, da se še štejem za mlado, z veseljem nekaj svoje energije namenim tudi zabavi – tako namreč jemljem prihajajočo oddajo. Saj če bi se že zdaj obremenjevala s svojimi plesnimi sposobnostmi in razponom glasu, se lahko samo usedem v kot in začnem jokati.
Ah, nehajte! Vi ste pa ja vedno dobre volje, kajne?
Pa ni čisto res. Seveda med ljudi rada širim veselje in smeh, saj je dandanes pozitive tako ali tako premalo. Doma pa ... Ja, se najdejo dnevi, ko preprosto bolščim v steno. V glavi sicer vre vulkan, iz katerega letijo misli, mavrični poniji, kakšna pleskavica in humorne domislice, ampak včasih res ne želim družbe ljudi.
A ni tako pri vseh komedijantih?
Ja, veliko res dobrih zabavljačev je v osnovi dokaj depresivnih. Sicer se mi ne zdi s tem prav nič narobe. Morda to počnejo tudi zato, da bi, če jim uspe osrečiti druge, morda še sami prejeli kak žarek sreče.
Bi rekli, da ste nesrečni?
Ne, to pa ne. Zelo sem srečna! Že to, da lahko delam to, kar imam rada, štejem za velik blagoslov. Sicer sem si ga tudi izborila s trdim delom in veliko odrekanja. Včasih pomislim, ali mi ne bi bilo v bistvu čisto fino, če bi bila zdravnica. In ko v teh razmišljanjih hodim po mestu, hitro srečam kakšnega Vida Valiča, ki ravno prihaja s treninga, pa se objameva in poklepetava – takrat točno vem, da v bistvu ne bi naredila ničesar drugače.
Zdaj pa vas čaka nov projekt: veliki šov z Denisom Avdićem ...
Ja, se zelo veselim. Saj me je hkrati tudi strah: kar predstavljajte si; samo teden dni, da tako po glasu kot po gibih prekopiraš neko pevsko zvezdo – ti ni mačji kašelj. Kako bom mačka kašljala šele na treningih koreografije! Šport ni ravno prva stvar na mojem urniku, kar pomeni, da imam zavidljivo nizko raven kondicije. Strašno se bojim, da bi mi določili kakšno tako pesem, kjer mora biti izvajalka v najlonkah in bodiju.
In če se to zgodi?
Ne vem, kaj bom. Verjetno se bom najedla do smrti! Kaj pa vem, saj ne bi mogla nič: pač dati vse od sebe in si predstavljati, da sem suhica, ki skaklja okrog kot srna in ima 55 kilogramov.
Ana Marija nato obstane. Rahlo razmisli o povedanem in zaprepadeno nadaljuje:
O bog, kaj pa če se to res zgodi? Ali morda veste, kako lahko shujšam 20 kilogramov v tednu dni?
Žal nimam recepta. Pa bi res želeli shujšati?
V bistvu ne. Tu sem pa res odločna! Ne strinjam se s tem, da ženska ni lepa, če ima na bokih kakšno špehnato oblogo več. Prav tako smo lahko seksi in prav tako smo lahko zelo ženstvene. Morate vedeti, da je vsak moj kilogram težko prigaran. In to investicijo rade volje nosim okrog kot modni dodatek.
Napisala: Zoja Ahlin
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del