Tokrat smo se z zabavnima voditeljema jutranjega programa na Radiu Center srečali malo drugače. V logo novinarja smo prepustili kar njima, v izpraševanju drug drugega po najintimnejših skrivnostih pa sta se Ana Praznik in Štefko Bratkovič izvrstno obnesla.
Ana: Kolikokrat na teden v resnici seksaš?
Odvisno, kako je žena razpoložena. (smeh) Vedno je odvisno samo od nje. (smeh)
Štefko: Pa ti? S koliko tipi si spala v času največje popularnosti BePopa?
Seveda ti tega nikoli ne bom povedala. (smeh) Naj te preganja in žre. Do konca življenja boš lahko samo ugibal.
Ana: Koliko kletvic izgovoriš na dan?
Nikoli nisem štel, ampak v vsakem primeru preveč! V službi včasih celo za Guinnessov rekord! (smeh) Medtem ko doma ne kolnem.
Štefko: Velikost in številka modrca?
Odvisno. Če shujšam, je malo manjša.
Ana: Zakaj me ne moreš poslušati, medtem ko tipkaš ali klikaš po računalniku? Zato, ker sem moški, ni odgovor ...
Ker nisem robot. (smeh)
Štefko: Zakaj si pa ti vege?
Ker je dobro! In ker me po mesu boli želodec.
Štefko: Kako pa bi naredila vege sendvič za hardcore mesojedca?
Vzameš čičerko in sezamovo pasto in narediš humus. Ga začiniš z začimbami – kumina in rdeča paprika, pa še malo karija. Humus namažeš v polnozrnato štručko, ji dodaš na koščke narezan suh paradižnik, obložiš z enim velikim listom solate. Voila! Bi si ga upal pojesti? (smeh)
Ana: Kaj pa znaš ti skuhati? Sem ne spada priprava sendviča, ampak dejanska uporaba ponve.
Hmmm. Hrenovke, umešana jajca, ocvreti že kuhani fižol. (smeh)
Ana: Katera je najboljša jed, ki ti jo tašča pripravi?
Moja tašča je odlična kuharica in težko bi se odločil. Če že, potem bi izbral piščančji dunajski zrezek, skutine štruklje, francosko solato in nepogrešljive vse vrste solat z domačega vrta.
Štefko: Česa ne bi nikoli naredila in zakaj?
Nikoli ne bi šla za denar v neki laboratorij za poskusnega zajčka. Pač, to je edino, česar sem se trenutno spomnila. (smeh)
Ana: V katero srednjo šolo si sploh hodil? Tega še do danes ne vem.
Srednja lesarska šola Maribor.
Štefko: Kaj pa tvoje najbolj nore sanje?
Ne znam odgovoriti na to vprašanje. Ker poskušam živeti ta trenutek, si tu in tam privoščiti del sanj, potovati, spoznavati ljudi, se učiti od njih, uživati s prijatelji, gojiti prijateljske vezi, in to me polni. Zato si tudi ne postavljam tega vprašanja.
Ana: Ali ženi kdaj pomagaš v kozmetičnem salonu?
Ne, nikoli. Jaz sem bil samo v pomoč pri realizaciji projekta. Zdaj pa občasno samo dostavljam robo. To je sveti prostor moje žene, v katerega nimam vstopa. (smeh)
Štefko: Kaj ti gre pri meni najbolj na živce?
Da ne znaš delati dveh stvari hkrati. Na primer klikati po računalniku in me poslušati. Grrrrr.
Ana: Pa tudi to: zakaj si vedno tako navdušen nad Avstrijci?
Ne vem ... Ker sem po duši Avstrijec. (smeh) Zato, ker so vedno prijazni, ustrežljivi, se potrudijo, vedo, kaj hočem, se držijo rokov in morda tudi zato, ker so takšni perfekcionisti kot jaz.
Štefko: Kaj ti v življenju največ pomeni?
Svoboda.
Ana: Če denar ne bi bil ovira, kaj bi si privoščil?
Arhitektura in notranji dizajn sta moja usodna privlačnost. Čeprav že imam hišo, bi si v tem primeru omislil eno tako posebno. Samo 'mojo'. In do zadnjega milimetra že vem, kakšna bi bila in kako bi bila opremljena.
Štefko: Prva misel zjutraj, ko vstaneš v najhujšem jutru in moraš iti potem delat?
Kaj mi je tega treba.
Ana: Ti je fajn delati z mano? Pazi, kaj boš odgovoril.
Zakaj postavljaš vprašanja, na katera poznaš odgovor? Seveda. Sicer se nikoli ne bi spustil v to 'avanturo' (smeh).
Štefko: Kateri dve slavni osebi (očeta in mamo) bi želela za svoja starša?
To bi bila Mini in Miki Miška. Ker bi lahko non stop živela v risanki (smeh).
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del