Ana Soklič: "Gre za mojo intimno izpoved"

"Ideja se je zgodila spontano, na snemanju." (foto: Bojan Simončič) Bojan Simončič
Vir: Story
7. 12. 2014

Pevka Ana Soklič je svoj talent širši javnosti pokazala v šovu X Factor in od takrat vztrajno tlakuje pot proti lastnim glasbenim željam. Od nekdaj si je želela nastopati v tujini in v zadnjem letu je imela priložnost spoznati ter sodelovati z različnimi glasbenimi veljaki, ki so ji odprli vrata v svetovnem merilu. Trenutno največ ustvarja v Italiji, pred kratkim pa je javnost presenetila z dokaj 'razgaljenim' videospotom.

Za nekaj časa ste se umaknili iz medijev. Iz kakšnega posebnega razloga?

Ni bilo posebnega razloga. Imam dokaj natančno zastavljene cilje, ki so povezani z delom in ustvarjanjem predvsem v tujini, zato sem bila na domačih tleh manj prisotna. Imela sem več konkretnih razgovorov, nekaj predstavitev in kar veliko obiskov pri ljudeh in agencijah, s katerimi nameravam delati v prihodnje.

Letošnje leto sem tako izkoristila za svojo promocijo, ki ni bila namenjena toliko publiki, temveč iskanju ljudi, s katerimi je treba sodelovati v tem poslu. Imam tudi agentko, živi in dela v Italiji, ki mi pomaga pri promociji. Tako sem bila v mnogo agencijah, studiih, srečala sem nekaj pomembnih organizatorjev, producentov, glasbenikov in drugih oseb, ki so prisotne na glasbenem prizorišču.

Pred kratkim ste predstavili svoj novi videospot za skladbo Unpurified. O čem govori skladba?

Pri skladbi mi je bila izjemno pomembna vsebina, sporočilo. Video sem si želela posneti v naravnem okolju, s čimer sem hotela poudariti asociacije, ne samo vsebine. Nekaj kadrov, ki so povsem naravni in zame osebno pomenijo estetiko, sem posnela, čeprav sem pričakovala komentarje, ki so se pozneje izkazali za resnične. Danes je običajno, da poslušalci glasbo bolj gledajo, kot poslušajo.

Če izvajaš glasbo, ki je tudi zaradi razmer na trgu umeščena na področje popa, je logično, da bo odziv publike precej buren. Ampak moja naloga ni publiki 'dopovedovati', kaj je prav in kaj ne. Prepričana sem, da so vsi tisti, ki niso obremenjeni s predsodki in še vedno dokaj patriarhalnim okoljem, razumeli, da so tudi 'goli' prizori del zgodbe, ki sem jo želela deliti s publiko. Nekaj prizorov je v videu namenjenih tudi moji stari mami, s katero se v hitrem vrvežu življenja, ki ga danes živimo, premalokrat vidiva. Gre za mojo intimno izpoved, na katero sem ponosna, upam pa, da se bo še kdo našel v tej zgodbi. Tekst je v angleščini, saj imam s takšnim pristopom veliko več možnosti v tujini.

V njem ste torej pokazali več, kot bi marsikdo pričakoval, saj ste na trenutke popolnoma goli. Je bila to vaša ideja?

Ideja se je zgodila spontano, na snemanju. Snemala sva namreč v zelo lepem okolju nedaleč od kraja, kjer živim. Na snemanje sploh nisem bila pripravljena, saj sva s prijateljem, s katerim sva posnela večino materiala, samo iskala primerno lokacijo za nekaj kadrov ob vodi. Vreme je bilo čudovito, ambient še bolj ... Torej, samo izkoristila sva situacijo, ki se nama je ponudila! Pri editiranju in montaži, ko sva te posnetke umestila v video, se nama je zdelo, da so ti kadri pravi in tako lepi, da ni razloga, da bi se obremenjevala s tistimi, ki tako ali tako vedno najdejo razloge, da lahko malo popljuvajo in nergajo, seveda so predvsem v ospredju tisti, ki se pod različnimi psevdonimi tako radi skrivajo.

Pa ste sicer kaj sramežljivi glede svojega telesa ali z goloto nimate težav?

Sem človek, ki je za današnje pojmovanje in razumevanje časa še 'stara šola'. (smeh) To pomeni, da imam zelo rada zgodovino umetnosti, zelo cenim to preteklost, tako v slikarstvu, arhitekturi ... Sem človek, ki ne misli, da se je civilizacija začela v tem stoletju, ko imamo vsi iPode in pametne telefone.

Vedno znova in znova sem vzhičena, ko si ogledujem in zaužijem nekaj lepote, ki jo je na pretek v muzejih, cerkvah, v delih starih slikarjev, vse od Egipta, Grčije, Rima itd. Rada imam ta obdobja, zdi se mi, da močno podcenjujemo to našo bogato zgodovino, podcenjujemo umetnike, ki so dostikrat v nemogočih razmerah s svojim delom naredili take presežke, postali nekako nesmrtni in večni. Danes te občutke težko delim z vsemi tistimi, ki jih ta današnja tako fascinantna tehnika in nove in nove igrače tako navdušujejo.  

Kakšni pa so bili odzivi bližnjih?

Z bližnjimi nimam nobenih težav, kajti nisem niti finančno niti moralno odvisna od njihovega mnenja. Odraščala sem v okolju, ki je bilo zelo patriarhalno, konservativno, tako da se s tem ne obremenjujem.

Kakšen pa je bil občutek med snemanjem, ko ste bili razgaljeni pred ekipo?

(smeh) Ni bilo ekipe, bil je le človek, ki me pozna in mu zaupam ter za katerega vem, da ne bi teh posnetkov nikoli zlorabil ali z njimi manipuliral.

Ana

Čeprav ste bili zdaj nekaj časa bolj v ozadju, niste počivali. Imeli ste tudi samostojni koncert v Benetkah. Kako je bilo?

Dobila sem vabilo direktorja festivala, bila sem na razgovoru v Benetkah, kjer smo se dokaj hitro dogovorili za koncert. Predvsem moram pohvaliti Braca Doblekarja in njegovo ekipo glasbenikov iz orkestra Big band DOM, ki so mi priskočili na pomoč, in skupaj smo se dogovorili za repertoar ter nastop. Imeli smo malo časa, naredili vse to, kar je bilo potrebno, in bilo je čudovito. Publika je bila navdušena, kritike odlične ...

Zakaj ravno Benetke?

Benetke imajo dolgo tradicijo džez festivalov, nastopajo velika svetovna imena, meni je bilo v čast, da sem dobila to priložnost.

Nase ste opozorili pred nekaj leti v šovu X Factor. Kakšni spomini vas vežejo na tisto obdobje?

Seveda se tu in tam spomnim kakšnih dogodkov, ampak danes bolj kot kdajkoli vem, da v življenju pač moraš narediti nekatere korake, ki se pozneje pokažejo tudi v drugačni luči. Vse ima neki smisel in življenje je sestavljeno iz drobcev ter detajlov. Vse z namenom ... In če sam rad in veliko delaš, se pozneje stvari in dogodki sami postavijo na pravo mesto.

Ste 'iztržili' iz šova to, kar ste si želeli?

Seveda, ampak Slovenija je majhen trg in eksistenca za nekoga, ki ni ravno 'slo mainstream', pač ni mogoča. Nekateri pač ne zmoremo ali nočemo biti malo narodnjaki, malo rokerji, malo džezarji. (smeh) Naj pa ob tem še povem, da se ne morem načuditi, kako močno so prenekateri 'nasedli' vsemu, kar so jim 'podtaknili' v oddaji. Še danes me srečujejo ljudje, ki me bodrijo in mi pravijo, da mi bo uspelo. Uspelo kaj? Pa saj mi je uspelo, delam to, kar najraje počnem, od tega lahko živim in preživim. Bi me morda radi videli na vaški veselici, pod šotorom in s publiko, ki se hodi na te prireditve predvsem sproščat in zabavat? 

Ste s kakšnim sotekmovalcem še v stikih?

Bolj malo, malo smo v stikih prek e-mailov, Facebooka. Vsakdo se seveda na svoj način trudi s svojo kariero.

Napisala: Anja Kontrec

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

StorySTORY 49/2014

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story Story 49/2014

Story Story 49/2014, od 27. 11. 2014

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri