Mlada mamica in mojstrica slastnih kuharskih dobrot Ana Žontar Kristanc ob svojem natrpanem urniku najde še veliko časa za uživanje v materinskih radostih. Njen Timon zdaj šteje pol leta in jo iz dneva v dan postavlja pred številne preizkušnje.
Ana, vaš Timon je star že dobrih šest mesecev. Kako ste se navadili na svojega sončka in kako on na vas?
Lahko bi rekla, da zadnje dva meseca res uživam. Prej je bilo še zelo naporno, saj sem se vsega učila od začetka. Imeti majhnega dojenčka ni mačji kašelj. Je pa zdaj, ko sem usvojila vse najpomembnejše zadeve, toliko lažje. Brez težav bi rekla, da smo našli svoj ritem in vsi trije zelo uživamo v svojih vlogah.
Materinstvo je za vsako žensko nekaj posebnega. Kako ste vi sprejeli novo vlogo?
Seveda nisem točno vedela, kaj pričakovati. Mislim, da si težko predstavljaš, kaj vse prinese s seboj mala štručka. Toda vse neprespane noči in vsa energija, ki jo vložiš v svojega otroka, se stokrat povrne, ko se prvič nasmeji in se stisne k tebi. Ni lepšega kot nasmeh tvojega dojenčka. To lahko potrdi vsaka mama. Moj dan se je, seveda, odkar imam Timona, popolnoma spremenil. Zdaj vstajam zgodaj zjutraj, skupaj z njim, in veliko večino dneva preživim v njegovi družbi. Vse dodatno delo je od poroda naprej vedno na tretjem mestu. Najprej je Timon, nato takoj moj mož, potem pa delo.
Kako si s partnerjem porazdelita delo glede dojenčka?
S Kristijanom sva super ekipa in se znava dobro zorganizirati. Vesela sem, da mu ni noben problem previti plenic, ga umiti, preobleči ... Praktično je pravi mojster v vsem in težko ga prehvalim. Naš dan sestavlja mešanica igranja, spanja, vozičkanja, kuhanja. Zvečer, ki se pri nas začne že ob 6. uri popoldne, pa imamo lepo rutino umivanja in pripravljanja na spanec, ki vsebuje cel kup igranja in pogovarjanja. Večinoma mali zaspi že malo pred osmo uro in imava s Kristijanom potem še kakšno uro zase. Dan vsak dan mine, kot bi trenil.
Veliko mamic se srečuje tudi s poporodno depresijo. Kako ste se vi soočali z novimi izzivi?
Sama, hvala bogu, nisem imela poporodne depresije, lahko pa povem, da sem se tudi težko soočala z vsemi spremembami, ki so prišle skupaj z novim članom. Vsaka mama ve, da to niso male spremembe, in svet se zares obrne na glavo. Vendar v tolažbo je vedno dejstvo, da so to le prvi meseci, potem pa postane tako luštno. Trenutno ne bi svojega življenja zamenjala za nič. Ni lepšega kot imeti svojega malega dojenčka.
Ste precej aktivni tudi na svojem kuharskem področju. Ravno te dni predstavljate svojo novo knjigo z naslovom Anina kuhinja. Nam zaupate kaj o njej?
Tako kot pri Timonu tudi na poslovnem področju z možem združujeva svoje moči in moja nova kuharica je pravzaprav najina. Skupaj sva ustvarila vsak detajl v njej in nanjo sva neizmerno ponosna. Sama sem kuhala in kreirala jedi, Kristijan pa je prevzel oblikovalski in fotografski del. Kuharica vsebuje 85 receptov, ki vsebujejo slikovni prikaz postopka priprave, in so tako res nazorni za vse tiste, ki se jih lotevate prvič. Poleg tega pa so to preprosti recepti, ki so primerni skozi vse leto in vam bodo zagotovo popestrili vaše jedilnike.
Na knjižne poličke je prišla še ena prav posebna knjižica: Zajček Timi in čarobni recept. To je vaša prva otroška knjiga. Kako je nastala in kako je sploh prišlo do ideje o tej knjižici?
Otroška pravljica o kuharskem mojstru, zajčku Timiju, je pravzaprav najino darilo Timonu. Želela sva mu podariti nekaj posebnega, nekaj, kar mu bo ostalo za vedno, in otroška pravljica se nama je zdela popolna. Poleg tega sva skrivoma zgodbico napisala tako, da bi ga spodbudila h kuhanju in ustvarjanju v kuhinji. Zgodbica vsebuje pet receptov, ki so primerni, da jih najmlajši pripravljajo skupaj s starši. Seveda pa, čeprav je pravljica posvečena Timonu, je namenjena prav vsem malim škratkom, vse do osmega leta starosti.
Kako ob dojenčku najdete čas še za vse to pisanje?
Sama vsak dan kuham kosilo in velikokrat je to nekaj novega, kar mi takrat pade na pamet. Imam srečo, da je Kristijan fotograf in moje packanje v kuhinji lahko poslika. Recepte večinoma pišem zvečer, ko mali zaspi. Kakšen dan mi uspe več, če je mali bolj zaspane narave, kakšen dan manj, če je bolj živahen in manj spi. Kakorkoli, v vsem procesu uživam in je to preprosto del mojega dneva, del mojega življenja. Moja zgodba s kuhanjem se je začela s pisanjem kuharskega bloga Ljubezni polna skleda. Skozi leta sem se zelo spremenila, lahko bi rekla, da sem odrasla in zato sem se odločila, da odprem novo stran za svoje kuhanje in pisanje. Tako je nastala stran Anina kuhinja, kjer poleg receptov z bralci delim tudi svoje izkušnje z materinstvom in dogodivščine. Poleg vsega pa imam na strani tudi spletno trgovinico, kjer lahko bralci naročijo mojo novo kuharico ali pravljico z osebnim posvetilom.
MIMA