Anže Kopitar: Za hokej mi ni treba biti lep

Anže Kopitar (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Lea
10. 7. 2012

Hokejski zvezdnik lige NHL Anže Kopitar se je pred dvema tednoma vrnil v Slovenijo, kjer ga je pričakala množica hokejskih navdušencev, ta pa bo še bolj navdušena, ko je k nam prispel sloviti Stanleyjev pokal. Anže se že veseli prostih dni, ki jih bosta z dekletom Ines preživela na slovenski obali, preden se 24-letnik popolnoma posveti poletnim treningom.

Lea: Ste se v tem času, odkar ste doma, že lahko odpočili?

Anže: Moram priznati, da v zadnjih dveh tednih ni bilo veliko časa za počitek. Začelo se je s sprejemom na letališču, nadaljevalo zvečer z zabavo doma v Hrušici, naslednji dan smo že razmišljali o dobrodelnem golfskem turnirju in seveda tudi o vseh dogodkih, ki so nas čakali ob prihodu Stanleyjevega pokala v Slovenijo. Urnik je izjemno natrpan, mislim pa, da se je dnevni ritem umiril takoj, ko je pokal zapusti Slovenijo. Seveda pa se moram počasi začeti pripravljati tudi na novo sezono.

Lea: Kolikokrat ste ga od zmage dvignili nad svojo glavo?

Anže: Dvigov nisem ravno štel, ampak glede na to, da tehta skoraj 16 kilogramov, sem v zadnjem mesecu naredil kar veliko vaj za svoj ramenski obroč. (smeh)

Lea: V zadnjih petih letih se je vaše življenje popolnoma spremenilo, lahko rečemo, da živite svoje sanje. Ste si kdaj predstavljali, da bo tako?

Anže: Kot otrok sanjaš, ko vstopiš v ta svet, pa nekako upaš, da se te sanje nekoč uresničijo. Seveda brez tega, da verjameš vase in svoje sposobnosti, to ni možno. Ko se je pred leti oblikovala moja ekipa, smo nekako začeli verjeti, da se sanje lahko uresničijo, in ko sta se znotraj garderobe vzpostavila še vez in zaupanje, so se te sanje začele uresničevati.

Lea: V boju za Stanleyjev pokal ste poželi kar veliko zanimanja v ameriških medijih, pri nas pa veljate za heroja. Kako se spopadate s celotno evforijo, ki se dogaja okoli vas?

Anže: Pri pojavljanju v medijih mi najbolj pomaga piarovec Luka, kar pa se tiče oboževalcev in evforije, če se lahko tako izrazim, pa seveda pridejo do mene, mi čestitajo, prosijo za avtogram ali fotografijo, vendar to jemljem kot sestavni del svoje službe, zato mi ni težko. Želim ugoditi željam čim več ljudi, vendar je normalno, da vsem ne morem.

Lea: Ameriški navijači in oboževalci, pa naj bo to v športu, filmu ali glasbi, so veliko bolj odprti kot pri nas, seveda tudi v negativnem smislu. Grdo se je pisalo tudi o vaši punci Ines. Kako odmislite takšne opazke?

Anže: Pri takšnih stvareh je pomembno zaupanje znotraj skupine, torej družine, dekleta in prijateljev. Vsemu slabemu, kar se govori o naju in naši družini, pa se poskušamo izogniti. Zlobnim jezikom ne moreš pobegniti, nisem niti prvi niti zadnji, ki bi bil tarča negativnih opazk, zato jih je najbolje odmisliti in ignorirati, da minejo same od sebe. V nasprotnem primeru daš avtorjem tovrstnih komentarjev preveč zadovoljstva.

Lea: Kaj pa pravite na to, da vas je eden izmed ameriških medijev uvrstil med 100 najgrših športnikov?

Anže: (smeh) Še dobro, da mi je že pred tem uspelo dobiti punco, da mi za to ni treba več skrbeti. Ne vem, kakšna so bila sicer merila, ampak se s tem nazivom nisem preveč obremenjeval. Še vedno se bom raje držal hokeja, za ta šport prav lep niti ni treba biti, saj ti prej ali slej kdo zlomi nos ali izbije kakšen zob in si v vsakem primeru šivan po celem obrazu. (smeh)

Lea: Že nekaj let živite na Beverly Hillsu, kjer ste obkroženi s slavnimi bogataši. Čeprav po naravi niste zapravljivi, pa se za trdo delo zagotovo nagradite s kakšnim 'bombončkom'?

Anže: Letos sem si privoščil nov avto. Prej sem imel kar nekaj časa audija, vmes smo kupili tudi cadillaca, saj nas je pri hiši kar nekaj, ki potrebujemo prevoz, zdaj pa sem se 'nagradil' z malo bolj športnim maseratijem. To je bilo božično darilo samemu sebi. (smeh)

Lea: Torej vas lahko opazimo na kakšni vratolomni vožnji po ulicah Los Angelesa?

Anže: Dirkanje po tamkajšnjih cestah niti ni mogoče, saj so ne glede na uro v dnevu vedno gneče in zastoji.

Lea: Glede na to, da na sezono zaslužite približno sedem milijonov dolarjev, predvidevam, da imate nekoga, ki skrbi za vaše premoženje?

Anže: Imam svojega 'financ ministra', računovodstvo mi vodi gospa, ki ji popolnoma zaupam, skrbi tudi za vlaganja in mojo finančno varnost v prihodnosti. Premoženje imam seveda razpršeno v različne stvari, ne stavim le na eno.

Lea: So vaši soigralci tudi tako skrbni, kar se denarja tiče, ali je kateri izmed njih bolj zapravljive narave?

Anže: Moji soigralci niti niso tako zapravljivi. Seveda imajo kakšno vilo v Los Angelesu, kjer živijo, pa še kakšen vikend na obali, da pa bi si kupovali letala ali podobne igračke, pa je bolj izjema kot pravilo.

Lea: Bo ostalo kaj časa, da se popolnoma sprostite in se z dekletom Ines odpravita na poletni oddih?

Anže: Poletje bo kratko, zagotovo pa si bova z Ines vzela nekaj dni samo zase in uživala kje na morju. Izkoristila bova kakšen prost vikend in se zapeljala do slovenske in hrvaške obale. Sicer imava v Los Angelesu ocean vse leto tako rekoč na dosegu roke, vendar pa ga z našim morjem ne moremo primerjati, je tu veliko lepše.