Anže Šuštar je vodja ansambla Zajc, ki nadaljuje tradicijo legendarnega Nika Zajca, Anžetovega dedka. Sam pravi, da je glasba z njim že od rojstva, začetne ure na harmoniki pa so se obrestovale, saj je danes odrasel v nagrajenega avtorja besedil.
Glasba vam je bila tako rekoč položena v zibelko, saj ste vnuk legendarnega Nika Zajca. Kako se ga spominjate?
Tako je, glasba je bila pri meni prisotna že vse življenje, od mojega pradedka, tako da sem že od malih nog vedel, da se bom ukvarjal z glasbo. Dedka pa se ne spominjam najbolje, saj je žal pokojni že od mojega četrtega leta, vendar je moj veliki idol.
Kakšni so bili vaši prvi glasbeni koraki?
Tega je že dolgo. Prve glasbene korake sem naredil, ko sem se pri sedmih letih začel učiti diatonično harmoniko pri Martinu Vodlanu, vodji ansambla Viharnik. Pozneje sem se začel s harmoniko udeleževati najrazličnejših tekmovanj, koncertov, ki jih ni bilo veliko, samo toliko, da sem se malo pokazal. (smeh)
Družinsko zapuščino uspešno peljete naprej kot vodja ansambla Zajc. Pa se držite kakšnih dedkovih načel iz preteklosti? Kje so podobnosti med današnjim in njegovim ansamblom, če ne štejemo priimka?
Težko bi rekel, da se držim kakšnih njegovih načel, saj mi od njega razen glasbene zapuščine ni ostalo veliko zaradi njegovega prezgodnjega odhoda. Vem, da je bil preveč prijazen z vsemi, kar tudi mene kdaj tepe. Ampak imam rad ljudi tako kot on in vse delam za občinstvo. Se pa držim tega, da poskušam ohranjati njegovo glasbo še naprej, jo obujati, nosim naprej njegovo vedrino in strast do glasbe in pa seveda tudi tega, da sam pišem glasbo za svoj ansambel, kar je zelo pomembno. V tem, da sem sam avtor naših skladb, najdem podobnost med nama, saj je bil tudi dedek avtor vseh njegovih viž. Pa podobna sva si ...
Zadnje čase žanjete uspeh za uspehom, nazadnje ste s skladbo Všeč mi je, ko se smejiš zmagali na festivalu v Števerjanu. Kaj vam pomenijo ti uspehi?
Tako je, s skladbo Všeč mi je, ko se smejiš smo dobili prvo nagrado za najboljši trio sestav, kar nam pomeni zelo veliko, saj je bil to naš prvi festival nasploh, poleg tega pa je Števerjan festival s tradicijo.
Vi ste se pod pesem podpisali kot avtor, glavna tematika pa je ljubezen med mlajšim moškim in starejšo žensko. Ste navdih črpali iz lastnih izkušenj? Pa je trenutno kakšna gospodična, ki greje vaše srce?
Glede na to, da je zgodba skladbe Všeč mi je, ko se smejiš zgodba o meni, si poglejte konec videospota in boste izvedeli. (smeh)
Za skladbo ste posneli tudi videospot, v katerem glavno vlogo igra manekenka Iris Mulej. Zakaj ste si zaželeli prav njo?
Pravzaprav smo imeli v načrtu neko drugo igralko, a nam je dan pred snemanjem odpovedala sodelovanje, tako da smo morali na hitro najti zamenjavo in mislim, da si boljše igralke ne bi mogli želeti, saj je Iris opravila odlično ter spet dokazala, da je ena najboljših v tem poslu. Sploh moški del ansambla je bil navdušen. (smeh)
Snemanje je zaznamoval tudi njen vratolomni padec, pri katerem je utrpela kar nekaj manjših poškodb. A je bil dan vseeno kar zabaven, kajne?
Snemanje je bilo kljub temu zabavno, saj je tudi Iris ne glede na poškodbo oddelala do konca, kot se spodobi, pa tudi drugi smo se imeli odlično.
Predvidevam, da imate kot glavni pevec največ oboževalk?
Tudi če jih imam, jih ne smem videti, ker sem v srečnem razmerju. (smeh)
Pa se je po kakšnem koncertu že zgodilo, da so vas kje lovile po prizorišču, da bi dobile avtogram ali fotografijo z vami?
Za zdaj se mi še ni zgodilo, da bi me prav lovile, prihajajo pa do ansambla po kakšno fotografijo.
Kakšni so načrti za prihodnje?
Načrti so jasni. Ustvarjanje novih komadov, videospotov, igranje na čim več nastopih.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del