V začetku leta na Pop TV prihaja nov resničnostni šov Popolna poroka, voditelj pa bo stari televizijski maček Boštjan Romih, ki je že praznoval deseto obletnico poroke.
Zaupal nam je tudi podrobnosti svoje poroke in izkušenj s porokami.
Z Jožetom Potrebuješem, producentom oddaje Popolna poroka, sta nekakšen 'dream team' za najbolj gledane oddaje, oba imata že tudi izkušnje s poroko – koliko svojih idej, izkušenj sta vpletla v oddajo?
Ja, tovrstne izkušnje zelo pomagajo. Jože je kot glasbenik igral na številnih porokah, midva z Laro pa sva jih tudi kar nekaj obredla v zadnjih 15 letih – taka generacija smo, da so se v tem obdobju prijatelji kar veselo poročali. Sami poročni obredi, navade v svoji raznolikosti in pisanosti ponujajo obilo dobrega materiala, ki ga bomo prilagodili zakonitostim sodobne televizije. Predvsem pa se veselim dejstva, da bomo spodbujali in širili najmogočnejše čustvo na Zemlji – ljubezen.
Koliko let je minilo od vaše poroke? Kakšne imate spomine nanjo?
Letos je bila okrogla, deseta obletnica. Takrat sem ravno vodil Milijonarja na Pop TV. Potrudila sva se, pripravila veliko presenečenj za svate, ne le sebi, tudi vsem prijateljem sva hotela pripraviti zares poseben dan in mislim, da je bil vsak napor vreden truda. Peli so nama prijatelji iz zbora APZ Tone Tomšič, kjer sva se spoznala, torej sva imela hkrati vrhunski koncert, zvečer sva svate dobro nasmejala z zabavnim filmčkom – ne o naju, ampak o njih, potem smo pa plesali do jutra. Na koncu smo šli na pomol pozdravit sončni vzhod. Poročna noč se je tako začela podnevi.
Je karkoli, kar bi zagotovo spremenili ali pozabili na svoji poroki?
Hvaležen sem, da ni takih spominov. Pa tudi če gre kaj drugače, nič hudega, treba je biti sproščen in se nekoliko prepustiti. Poročni dan prinese s sabo tudi veliko napetosti, organizacijskih izzivov in ni prav, če sta le ženin in nevesta tisti dan glavna režiserja prireditve. Nekomu je treba to skrb predati, dostikrat priče prevzamejo to vlogo, pomembno je, da lahko nekomu zaupaš. Tako ali tako boš imel polno zaposleno glavo.
Kakšna bi bila danes vaša popolna poroka?
Tiste, ki je bila, ne bi prav nič spreminjal, potrudila sva se in ostal je večen spomin. Če bi se poročala šele zdaj, bi seveda bilo kaj drugače, ampak takrat je bilo to to.
Žalostno dejstvo je tudi, da se vsaka tretja poroka, dejansko 35 odstotkov porok, konča z ločitvijo. Sta bila kdaj s soprogo na kakšni prelomnici, tik pred ločitvijo?
Malo je žalostno, drži, ampak nečesa se zvesto držim – nikar ne pametuj o preizkušnjah in tegobah drugih. Vsak odnos ima svoje izzive in vse se lahko hitro obrne, tako dobro kot slabo. Predvsem pomaga, če človek ponotranji spoznanje, da bo z vsakim novim partnerjem imel nove izzive, da torej menjavanje dostikrat nima smisla, pred sabo ne boš ušel ... Zaljubljati se je v resnici enostavno, ampak realni odnos se začne šele takrat, ko hormonska bomba popusti in končno opaziš, da imajo vrtnice tudi trne – pa so še vedno lepe!
Kaj pa predporočne pogodbe, kaj si mislite o njih, ste jo vi sklenili?
Ničesar takega nama takrat ni padlo na pamet. Pomemben temelj najinega odnosa je hitro bilo medsebojno zaupanje. Že po nekaj mesecih, ko sva postala par, sva začela dajati na skupni kup. Drugače si tega ne znam predstavljati. Družina ni firma.
Sicer pa imata s soprogo po videzu sodeč idilično družino, tri otroke, hišo na deželi. Vama še kaj manjka?
Pravijo, da naše misli, želje, besede vodijo naša dejanja in tako nam usmerjajo tudi življenje. Od nekdaj sva si predstavljala tri otroke, Lara kot arhitektka nenehno sanjari o hišah, ona bi vsakih pet let zidala novo.
Kakšen je vaš recept za srečen zakon?
Dajati recept za srečen zakon pomeni soliti pamet drugim, česar pa pri takih stvareh enostavno ne želim. Ne upam, pa tudi če to poimenujete vraževerje. Še najbolj lahkega srca rečem, da sem res hvaležen za srečo, da sva se našla v pravem trenutku in da se lahko imava rada. Po svoje nama nobena tegoba odraslega starša ni prihranjena, imava skrbi kot vsi drugi. Ampak rada sva skupaj, če sredi polnega dne ugotoviva, da se lahko dobiva za pol ure in greva skupaj na kosilo, sva srečna.
Nina Keder