Igralec, režiser in glasbenik Branko Đurić - Đuro je že vrsto let zaprisežen vegetarijanec. Domače razvaja tudi z odličnim kruhom, ki ga speče sam. Pravi, da se ljudje ob omembi, da je vegetarijanec, pogosto samo nasmejejo, ker mislijo, da je to le še ena izmed njegovih šal, saj nekako velja stereotip, da morajo Bosanci jesti veliko mesa.
Poleti smo lahko spremljali vaše zapise na radiosarajevo.ba. Kako ste se odločili za pisanje dnevnika?
Takoj zjutraj po praznovanju svojega rojstnega dneva, ko so vsi še spali, sem moral na snemanje v Italijo. Med poletom, ko sem pogledal svoj urnik, sem se zdrznil ob spoznanju, da me čakajo trije meseci tako norega tempa, da bom počival samo takrat, ko bom čakal na letalo. Veliko snemanja, koncertov, dogodkov, v različnih državah .... Odločil sem se, da zabeležim vse, kar se bo dogajalo. Pomislil sem, kako vesel bi bil, če bi lahko prebral na primer vsaj nekaj dni iz življenja katerega izmed svojih prednikov ...No, mogoče bodo moji potomci enkrat imeli enako željo. Ko sem to omenil prijatelju, je takoj predlagal, naj objavljam na njegovi spletni strani, ki jo v Bosni zelo radi berejo.
Vam leta sploh kaj pomenijo? Je bila petdesetica, ki ste jo praznovali lani, za vas sploh kakšna prelomnica?
Ne počutim se tako star. Še vedno sem takšen kot pred leti. Vsaj meni se tukaj notri tako zdi.
Ste pri sebi naredili kakšen obračun vsega, kar ste doživeli in ustvarili do takrat? Ste sploh oseba, ki to počne - dela 'računice' za preteklost?
Zelo rad živim v spominih, ampak nikoli ne delam nobenih računov za nazaj, češ kaj sem naredil, kako bi bilo, če bi naredil drugače, kaj sem dosegel ....
V enem izmed zapisov na omenjenem blogu simpatično opisujete, da vam Tanjina mama še vedno vztrajno ponuja meso, čeprav ste že nekaj let vegetarijanec. Se vam to pogosto dogaja? Da na primer ljudje mislijo, da se šalite, ko poveste, da ne uživate mesa?
Zelo pogosto, ko rečem, da sem vegetarijanec, sprožim smeh, češ dobra šala. Verjetno je to še en stereotip - Bosanec mora jesti veliko mesa. Meni pa se gabi.
Se najde kdo, ki vam kdaj tudi 'prijazno' svetuje, da ni dobro, da ne jeste mesa?
Saj ti ga celo država vsiljuje. Ministrstvo za kmetijstvo je imelo akcijo Jejte meso, telo ga potrebuje. V bistvu je namen akcije bil: Jejte meso, potrebujemo vaš denar! Tudi za karkoli drugega je neokusno komurkoli vsiljevati karkoli. Vsak ima pravico, da je, kar hoče, da gre, kamor hoče, da posluša, kar hoče, in da ima pravico do izbire pri čemerkoli.
Ste se čez noč odpovedali mesu? Kakšna je pravzaprav zgodba o tem, kako ste postali vegetarijanec?
Snemal sem film, v katerem so nastopale tudi živali. Na koncu snemanja, ko so igralci in ekipa šli domov, sem vprašal, kaj se bo zgodilo s kravo, kurami in svinjami, ki so bile mesec in pol z nami na snemanju. Kmet se je nasmehnil in rekel: "Saj veš, kaj jih čaka." V trenutku sam se zavedel človeške hinavščine. Kako hitro 'preklapljamo' med simpatično živalco in tistim, kar je na krožniku. Mati reče otroku: "Poglej, kako je simpatičen jagenjček, pobožaj ga." Naslednji dan pa: "Pojej vse, jagenjček je dober ... Krasno je pečen ...." Od takrat je minilo devet let in nobena žival ni umrla zaradi mene. Božam jih brez slabe vesti. Sem njihov resnični prijatelj.
Vemo, da ste v vaši družini veliki ljubitelji živali, je bil tudi to razlog, da ste postali vegetarijanec?
Res smo vsi v družini nori na živali. Zelo smo povezani z njimi in vedno potujejo z nami. Čeprav otrokom ne nasprotujem, če hočejo jesti meso. Gledamo le na to, da jejo meso živali, ki niso iz množične vzreje. Nikomur ne vsiljujem, kaj naj je. Najbolje je, da vsak ima svobodno izbiro. Pa ne samo ko gre za hrano, ampak na splošno.
Mimogrede, kako se je vaš zadnji pridruženi član Primož ujel z drugimi živalskimi družinskimi člani?
Primož je sinička, ki smo jo našli na sprehodu na Ljubljanski grad. Padel je iz gnezda, ko je bil skoraj brez perja. Dolgo smo poskušali najti gnezdo, ampak na koncu se je stemnilo in nismo ga mogli pustiti kar samega na tleh. Pripeljali smo ga domov in hranili s pipetami, pincetami, injekcijami, pozneje s kitajskimi paličicami .... Danes je to lep ptič, ki leti svobodno po hiši in se ustavlja na naših glavah, dela gnezda v laseh. Ko se Eli kopa, je na njeni glavi, ker obožuje vodo. Celo mačka Ibra nam je uspelo spoprijateljiti z njim. No, res je nekaj posebnega, saj je bil tudi pujsin najboljši prijatelj.
Kako je odločitev za vegetarijanstvo vplivala na vaše počutje, telo? Kdaj ste prvič opazili, občutili spremembe?
Nobenih večjih sprememb nisem čutil, razen da od takrat po kosilu lahko takoj delam naprej. Ne potrebujem tistega časa za prebavljanje, ki ga mesojedi navadno prebijejo na kavču.
Tanja mi je v nekem intervjuju povedala, da spečete odličen kruh. Ste s tem, ko ste postali vegetarijanec, odkrili tudi cel kup novih okusov in receptov za pripravo hrane? Kaj najbolje pripravite?
Že leto dni ne jem glutena, zato sem začel sam delati kruh. Tanjina teta nam je podarila mlin s kamnom in zmeljem koruzo, ajdo, riž in proso. Tako naredim izvrstno moko, iz katere, dokler je še topla, naredim testo brez kvasa - tega ne prenaša Tanja - in spečem kruh v glineni posodi. Vsi, ki so ga poskusili, se strinjajo, da je odličen. Vesel sem, ko skuham kaj dobrega, da so frendi in družina zadovoljni.
Uporabljate tudi kakšne prehranske dodatke? Katere?
Radi imamo chia semena, lanena semena, jagode goji, kakavovo maslo ... Ali je to hrana ali so dodatki, ne vem, je pa dobro in koristno hkrati.
Vam meso sploh še kdaj zadiši?
Mogoče bo zvenelo grozno, ampak mrtva žival ne more dišati.
Andreja Freyer
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
