Ceca: "Grozna mama sem, samo hodim naokoli kot policist"

Ceca (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Nova
5. 3. 2014

Srbska glasbena diva bo 21. in 22. marca že dvanajstič nastopila v Sloveniji, tokrat bo občinstvu postregla s svojim najnovejšim albumom Poziv. Mi smo Ceco obiskali v beograjskem studiu, kjer nastajajo vsi hiti, in z njo prijetno pokramljali o družini ter marsikateri zanimivosti iz njenega življenja.

Zanima me, kje v Beogradu lahko srečamo Ceco?

Nikjer! Ne maram iti ven in prijatelji me že od nekdaj kličejo 'babo jedna', ker sedim v hiši. Čeprav si želim tišino, je nikoli zares ne dobim, saj imam v hiši šest otrok, od majhnega dojenčka do pubertetnikov. Moji hčerki ni dovolj samo ena prijateljica, temveč štiri, moj sin pripelje pet ali šest prijateljev in hiša je postala hotel, samo da ni recepcije in da sobe nihče ne plača. Nihče ne plača kemičnega čiščenja, pranja ... Pravijo samo daj, daj, daj. Groza!

Kaj ste svetovali svojim otrokom glede prijateljev in kako veste, da tisti, ki prihajajo v hišo, niso tam zato, da bi videli Ceco?

Še sama ne vem, kako je z mojimi prijatelji, kaj šele, da bi svetovala svojim otrokom. Ampak iskreno, res me prav nič ne briga. V svoji hiši nisem taka kot danes. Takrat sem v trenerki in tako kot vsaka ženska imam lasni zvitek in hodim za vsakim in govorim: "Ne delaj tega, ne loputaj z vrati, je zgoraj steza za slone, hočem spati, pustite me pri miru ..." Grozna mama sem, samo hodim naokoli kot policist.

Imate doma tudi ljubljenčke?

Imamo tri pse, dva pitbula in šarpeja.

Vse morate potem tudi nahraniti. Kakšne so večerje pri vas doma?

Vedno je polno in veselo, ko pa meni ne ustreza več, jih razpodim. Sicer pa dosti časa preživim s svojimi otroki in v njuni družbi, ker še nisem prišla do tiste faze, ko začnejo govoriti "mama, pojdi ven in pusti nas na miru".

Rekli ste, da ste najboljši prijatelji ...

Da, imamo odličen odnos.

Zvenite kot družina Kardashian ...

Ne. Res je, da smo velika družina, saj v hiši živi moja sestra, zet, njuni štirje otroci in moja otroka, brat od strica ... Ampak veste, kako rečejo v Srbiji? "Kad čeljad nije bijesna, ni kuča nije tesna" (ko otroci niso besni, tudi hiša ni pretesna). Dobro se razumemo, tako da odlično funkcioniramo.

Ko smo ravno pri izrekih, kateri izmed naslednjih dveh velja za vas? Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska ali lepe ženske ljubijo barabe?

Točno eno in drugo. Mlade ženske ljubijo barabe, ker so 'mačoti'. V ženski naravi je, da išče moškega, ki je zaščitniški in močan. V letih, v katerih je zdaj moja hčerka, je to obvezno, ampak do tridesetih te mine. Stvari se takrat obrnejo, saj je pravi moški tisti, ob kate­rem je ženska srečna. Pravi moški je tisti, ki svojo boljšo polovico obravnava kot kraljico. Ko to govorim svoji hčerki, me samo začudeno gleda, potem reče, da je smotan, jaz pa ji povem, da ni in da nima pojma in ona odvrne: "Ta je veliko boljši, ker je pravi šmeker."

Vaš sin se je nedavno zaročil, pa me zanima, koliko vam pomeni, da se poroči v družino, ki je premožna in na dobrem položaju?

Iskreno se bova pogovarjali. Lahko bi izbral katerokoli bi želel, na to jaz ne moram vplivati in se v te stvari tudi ne vmešam, ker želim, da je srečen. Povsem po naključju sem dolgoletna prijateljica družine dekleta, s katero se on zdaj zabava. Torej, nisem oseba, ki bi vplivala na izbiro svojih otrok. Vmešala bi se samo takrat, ko bi videla, da ta oseba negativno vpliva na mojega sina ali hčerko, ker je to moja starševska pravica.

Ste vi v mladih letih naredili kakšno podobno 'lumparijo'? Nekaj, kar imate še danes v spominu, pa se temu iz srca nasmejite?

Poročila sem se z Arkanom in še danes me vsi na to spominjajo. Šalim se ... Zelo mlada sem se poročila in nikoli se nisem imela časa znoreti. Spoznala sva se, ko sem bila zelo mlada, in pri 20 letih sem se poročila. To je bil moj edini zakon in kaže, da bo tako tudi ostalo. Po tem se nisem nikoli zaročila, poročila ali imela dolge zveze. Ampak bomo videli, pravijo, da po štiridesetih pridejo nova dvajseta.

Pravijo, da je ženska takrat na vrhuncu ...

Ahhh, lažejo. Nič se ni spremenilo. To pravijo tisti, ko so stari 40.

Se bojite staranja?

Ne, ker sem prepričana, da bo nekdo do takrat že izumil eliksir mladosti. Šalim se, temu ne moremo ubežati, vendar pa veliko vlogo igrajo hrana, življenjski slog in genetika. Vse to vpliva na človeka, njegovo telo in način staranja. Proces je nezaustavljiv in človek mora to sprejeti, to je življenje. Uteho najdem ob tem, ko gledam Raquel Welch. Ona je videti res fenomenalno pa ima koliko? 70 let in še več ...

Ste sploh kdaj sami in uživate v miru?

Družina je moja baza in iz nje črpam vso pozitivno energijo. Družina je bila največja zaščita in podpora v vseh najtežjih trenutkih mojega življenja. Imam hišo na Cipru, kamor se odpravim, kadar želim počitek, vendar pa je tam veliko Bolgarov in tako sem zdaj izgubila svojo zasebnost, ker me že vsi prepoznajo.

Pa greste kdaj sami po toaletni papir?

Imam ljudi, ki so zaposleni za tovrstne stvari. Ne hodim po trgovinah, sestra vodi gospodinj­stvo, in vsi ti ljudje, ki so zaposleni pri meni. Lagala bi, če bi vam rekla, da ni tako, ker sama veliko delam in tudi otroci so bili majhni in nikakor v stanju, da bi bili sami doma. Torej imam ljudi, ki vzdržujejo hišo, in ljudi, ki skrbijo za vse postranske stvari. Ni mi torej treba hoditi po toaletni papir. Ampak vsekakor vem, kaj potrebujemo in kaj potrebujem, da bi hiša funkcionirala.

V svetu ste prepoznavni, pa me zanima, ali vas to kdaj tudi moti? Bi si želeli, da vsaj en dan ne bi bili slavni?

Ne, jaz sem rada Ceca. Že od rojstva sem si želela postati to, kar sem, in ne razumem ljudi, ki postanejo slavni in začnejo govo­riti, da jih to duši. Jaz sem ta paket in zato sem žrtvovala otroštvo, mladost in druge stvari, samo da bi postala to, kar sem danes. Vsak se lahko oddalji, če to potrebuje, saj obstajajo mesta, kjer ste lahko povsem sami. Jaz uživam v svoji popularnosti in slavi. Najlepši dar v življenju je, da se na enem mestu zbere 150.000 ljudi, ki so te prišli gledat in poslušat. To, da so prišli, je zame privilegij in čast.

Napisala: Manja Plešnar