Ljubitelji klasične glasbe ga poznajo kot odličnega vodjo slovenskega kulturnega hrama. Damjan Damjanovič ni samo direktor Slovenske filharmonije in žirant v novem resničnostnem šovu X Factor. Je človek, ki poskuša z odkrivanjem novih talentov v ustaljene glasbene vode doprinesti svež ritem in melos.
Lea: Ste direktor Slovenske filharmonije, učitelj glasbe in žirant resničnostnega šova X Factor. Kako sploh usklajujete svoje delo?
Damjan: Nič drugače kot do zdaj. Navajen sem biti ves čas v pogonu. Ko ti delo postane konjiček, in obratno, ni več nič težko.
Lea: Katero delo vas trenutno najbolj zaposluje in kateremu posvečate največ časa?
Damjan: Še vedno je delo za Slovensko filharmonijo na prvem mestu in vse, kar počnem, je povezano z njo. Tudi X Factor.
Lea: Kaj je bil glavni vzrok, da ste se odzvali vabilu in zasedli mesto žiranta?
Damjan: Predvsem želja po spremembi v družbi in vplivati na miselni vzorec v širši javnosti, da so klasična glasba in institucije, ki se z njo ukvarjajo, nekakšen tabu. Da je to za elite in podobno. Želim jim podati pravo informacijo o našem delu in dejavnosti, jim povedati, da nismo mi tisti, ki izbiramo in določamo, kdo je primeren za nas, temveč da se o tem ljudje odločajo sami. Če rečem malo pesniško: Klasika ne izbira, ampak vi.
Lea: Kdo je prvi izvedel za vašo odločitev in kako se je na vaš novi izziv odzvala vaša soproga, znana operna pevka Sabina Cvilak?
Damjan: Prva je izvedela Sabina in me pri moji odločitvi podpira.
Lea: Navadno je tako, da resničnostni šovi povečajo prepoznavnost tako kandidatov kot vseh, ki kakorkoli pri njih sodelujejo. Kako se vi soočate s prepoznavnostjo? Vam ustreza ali vam je v breme?
Damjan: Trenutno s tem nimam nobenih težav, vse je tako, kot je bilo.
Lea: Kakšen je občutek, ko vas ljudje prepoznavajo in ogovarjajo na ulici?
Damjan: Občutki so prijetni, zlasti če te ogovorijo otroci in najstniki. Nisem si predstavljal, da resnično zelo veliko ljudi spremlja X Factor in podobne šove.
Lea: Kako izkoristite svoje proste trenutke? Kolikor vem, ste navdušen motorist in ljubitelj konjev. Od kod in od kdaj so te strasti?
Damjan: Motorji iz otroštva, konji pa, odkar sva s Sabino skupaj.
Lea: Če se vrneva h glasbi. Trenutno vsa Slovenija spremlja vaše komentarje o sodelujočih kandidatih. Ste med njimi našli že kakšnega favorita?
Damjan: Kandidatov, ki obetajo, je več. Bomo videli, kako se bodo obnesli še v naslednjih krogih testiranja, kjer bodo morali poleg petja pokazati še druge sposobnosti.
Lea: Ste izkušen glasbenik, ki se odlično spozna na različne stile – kateri kandidat je pri vas na najvišjem mestu. S katerim stilom vas lahko kandidati najbolj očarajo?
Damjan: Menim, da je glasba samo ena – dobra. Ne glede na stil me mora prepričati s kakovostno izvedbo in doživeto interpretacijo.
Lea: Igrali ste (oziroma še igrate) tudi trobento in svoje znanje zdaj prenašate tudi na mlajše generacije. Kako vas to delo izpopolnjuje? Kaj vam pomeni delo z mlajšimi generacijami?
Damjan: Pred kratkim sem prenehal aktivno poučevati, tako da zdaj še samo pomagam z nasveti in usmerjam, kaj bi bilo primerno uporabiti na razvojni poti. Delo z mladimi je nekaj čudovitega, in če ga jemlješ srčno, potem tudi sam napreduješ in se razvijaš.
Lea: Resničnostni šovi so tako v tujini kot tudi pri nas zelo priljubljeni. Ste sami spremljali šove, preden ste postali del njih?
Damjan: Big Brotherja, Kmetije in podobnih šovov nisem spremljal. Če sem, sem spremljal tiste, ki so bili povezani z glasbo. Ogledal sem si naše šove talentov in sorodne šove iz tujine, saj je moj kolega, direktor beograjske filharmonije Ivan Tasovac, že četrto leto v tovrstnem šovu zelo uspešen. Kakor milijon drugih po svetu sem tudi sam opazil Susan Boyle in Jonathana Antoineta, ki je s svojim talentom za operno petje dobesedno šokiral vse.
Lea: Kako vi gledate na talente, ki jih premore naša dežela? Kot skavt ste našli tudi nekaj izjemnih glasbenikov in jih popeljali v svet ...
Damjan: S ponosom lahko rečemo, da smo deželica talentov. Ponosni smo lahko na vse, ki so uspeli na svetovnem trgu, in verjamem, da jih bo vedno več.
Lea: Drugi mandat direktorskega stolčka slovenske filharmonije je v vaših rokah. Kakšni so načrti za letos in dosežki novih zgodb?
Damjan: Če pogledamo, v kakšni situaciji se je znašla naša država in položaj kulture znotraj nje, je samo po sebi umevno, da je moj prvi cilj, da ne pokvarimo programsko-poslovnih rezultatov. Normalno pa je, da kljub nastali situaciji ostajajo želje in visoki cilji. Pripeljati v Slovenijo čim več kakovostnih umetnikov, predvsem pa razvijati strokovno kakovost orkestra in zbora.
Lea: Pred leti se je govorilo, da nočete sprejeti Cankarjevega doma tudi kot doma Slovenske filharmonije. Kakšno je zdaj vaše sodelovanje?
Damjan: To je bila interpretacija direktorja, CD g. Rotovnika, glede na mojo izjavo. Še danes menim, da je CD naš najpomembnejši partner, s katerim zelo dobro sodelujemo. Naš dom pa je naša stavba, Slovenska filharmonija.
Lea: Imate ob vsem delu sploh še kaj časa za zasebnost? Kako gledate na proste trenutke?
Damjan: Kot sem že omenil, v mojem življenju je vse povezano z delom. In verjemite mi, da nisem edini, saj ti to postane način življenja. Tudi prosti trenutki, ki jih preživljava s Sabino, so povezani z glasbo.
Lea: Ste velik ljubitelj konjev. Nekje sem zasledila, da imata s soprogo celo dva. Kdo skrbi za njiju, ko vas ni?
Damjan: Ko sama ne zmoreva, za najine konje skrbi Stane Cerar, pri katerem imava konje sicer v oskrbi.
Lea: Vaš drugi konjiček pa je motor. Kam se najraje zapeljete? Kako dolgo že imate motor in kdo vas je nad tem navdušil?
Damjan: Ljubezen do motorjev je iz otroštva. Poti sem si izbiral po razpoloženju, najraje pa sem šel na gorske prelaze.
Lea: Kako pa vaša žena gleda na vaš motor, glede na to, da so motoristi bolj ogroženi in izpostavljeni v cestnem prometu?
Damjan: Ga je sprejela, je pa res, da zdaj bolj stoji v garaži. Ob konjih zanj zmanjkuje časa. (smeh)
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču