Ena od najbolj priljubljenih balkanskih pevk pri nas je svetlolasa Danijela, ki je prepoznavna tako po milem glasu kot tudi sladkem nasmešku. Splitska pevka bo s svojim partnerjem Petrom Grašem kot gostja nastopila na koncertu klap v ljubljanskih Stožicah 18. marca, pred tem pa smo imeli priložnost z njo tudi malo poklepetati.
Lea: Ste pričakovali, da boste imeli tako dolgo kariero?
Ko sem bila deklica, sem nekako vedela, da bom pela in razveseljevala ljudi. To sem vsem govorila že pri štirih letih. Življenje je teklo samo od sebe, jaz sem ga pač živela. Nisem se obremenjevala s prihodnostjo – samo potujem in sprejemam, kar mi nosi življenje. Glasba bo vedno največji del mene, in če ne bi bila popularna, bi verjetno pela po kakšnih klubih ali na križarjenjih. Meni je pomembno le, da pojem!
Lea: Ali mislite, da ste imeli veliko srečo pri karieri, ali ste bili tako bistri, da niste delali napak, in ste zato še vedno tako priljubljeni?
Bilo je vsega – vzponov in padcev, dobrih in slabih izbir, prekrasnih in manj prekrasnih sodelovanj, vendar je tako pač normalno. Brez tega slika ne bi bila popolna. Mislim, da je najpomembneje, da nikoli, nikoli ne odnehaš. Edino, kar me je vodilo, je najgloblji impulz v meni, ki me kot nekakšna navigacija vodi skozi življenje. Samo temu slepo sledim, o vsem drugem pa dobro razmislim. Če ves svet reče, naj nečesa ne naredim, moj nagon pa pravi nasprotno, potem grem brez razmisleka z glavo skozi zid.
Lea: Je pomembno, da vas partner razume? Da sta oba glasbenika?
Gotovo je bolj preprosto, ker je glasbenik in živi podobno življenje. Marsičesa mu ni treba pojasnjevati, kot bi mu morala, če bi bil moj partner na primer gradbinec, čeprav ni nekega enotnega pravila. Ljudje se razumejo in podpirajo ali pa se pač ne!
Lea: Ali vas kdaj moti mnenje javnosti o glasbenikih, češ da to ni resen posel, saj se ves čas zabavate?
V tem je malo resnice. Jaz se v veliki meri zabavam, saj je to normalno – ne morem peti namrščena, medtem ko je prodajalec na primer lahko. To je naša prednost! Tudi če sem slabe volje, se po dveh skladbah situacija spremeni in se spet smejem do ušes. Ne strinjam se, da je to samo neresen posel, saj nasprotno menim, da je zelo resno delo, če ljudi osrečuješ z glasbo, pojavo, obnašanjem. To je zelo odgovorna naloga.
Celoten intervju si preberite v reviji Lea.
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin