Denis Chorchyp: Po zmagi še po eno zmago

"Poklicni borec je poklic, ampak glede na vse, kar vložiš v to, je premalo plačan." (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Story
27. 9. 2014

Borec, raper, samuraj. Denis Chorchyp zadnja leta slovensko javnost ne razveseljuje samo s svojimi rimami, temveč sprejema stoječe ovacije v bojih, v katerih vedno znova navdušuje. Z rokavicami je nepremagljiv, hkrati pa velja za najbolj spoštljivega borca v ringu.

Ljudje ga ne kličejo zaman samuraj, saj je Denisu spoštovanje na prvem mestu, ta dokaz pa nosi v obliki tinte tudi na svojem telesu. Zadnje tedne Chorchyp vsak dan preživi v telovadnici, saj ga že v začetku oktobra čaka težek spopad na FFC 14.

Denis, čestitke za zmago na FFC 12 v Hali Tivoli! Borba je bila še posebej težka, saj vemo, da je šlo za revanš.

Občutkov pravzaprav ne znam opisati. Vesel sem in zadovoljen, da se je trud izplačal, srečen, da je bila publika tako razpoložena, popraviti moram le nekaj napakic, ki sem jih ugotovil v ringu, in to bom pokazal že oktobra na FFC14.

Po dvoboju ste močno krvaveli, poškodovali ste si nos in gleženj in ste morali v bolnišnico. Je šlo za težjo poškodbo?

Čeprav sem moral v klinični center, ker smo mislili, da je nos zlomljen, poškodba ni bila težja, prav tako smo hitro sanirali poškodbo gležnja. Sicer so mi naročili vsaj dva tedna mirovanja, a sem bil že naslednji dan na treningu.

Denis

Kakšni so občutki, ko ti po borbah dvorana pokloni stoječe ovacije, potem pa prideš nazaj v garderobo in adrenalin popusti?

Ta občutek, ko ti dvorana poklanja aplavz, te drži še kar nekaj časa, ampak kljub temu adrenalin popusti in začneš se zavedati udarcev, poškodb, ampak to sem že sprejel v svoje življenje. Če bi kolesaril, bi me najverjetneje zelo bolela rit, ne? (smeh) Na srečo so na dogodku prisotni dobri zdravniki in ti znajo ublažiti poškodbe in bolečino.

Kakšne so bile priprave, glede na to, da ste se na FFC 12 pripravljali na borca, ki vas je pred tremi leti premagal, in kako se pripravljate na FFC 14, ki bo oktobra v Hali Tivoli?

Dobro sem se pripravljal in sponzorji so mi omogočili še boljše treninge. Psihično sem se moral zelo dobro pripraviti, ker je bil poraz pred tremi leti še zapisan. A vseeno je bila to motivacija, da vidim, koliko sem napredoval, in ravno to je tisto, kar želim: biti vedno boljši, pametnejši, močnejši.

Na FFC 14 se intenzivno pripravljam, delam treninge, pridobivam kondicijo in pripravljam določeno taktiko, za katero mislim, da bo uspešna proti zdajšnjemu nasprotniku.

Slovenski publiki ste znani kot uspešen glasbenik, raper. Kako prideš od glasbenika do podpisa pogodbe s FFC, ki velja za eno izmed najuspešnejših organizacij, ki v svoje vrste vabi samo najbolj uspešne borce?

Še preden sem postal glasbenik, sem treniral borilne veščine, predvsem karate, in to me je spremljalo tudi na glasbeni poti. Ko se je pojavila priložnost, da se pomerim tudi v tem, sem to zagrabil.

Veljate za borca z daleč največjim spoštovanjem do drugih borcev. Ne kličejo vas zaman samuraj, kar se vidi tudi v ringu.

Na splošno so mi borilne veščine prinesle disciplino in spoštovanje do sebe ter drugih in po tem so bili znani tudi samuraji, bojevniki, ki so bili pripravljeni umreti za svoj cilj, iskali so popolnost v stvareh, ki so jih počeli, in tudi sam sem tak. Pri ljudeh, ki jih poznam in jih spoznam, ter pri vsem, kar počnem, je prisoten duh samurajev, zato se me je prijel ta vzdevek.

Denis

Napis samuraj krasi tudi vaše telo. Vam številne tetovaže veliko pomenijo, je to vaša življenjska zgodba?

Vse moje tetovaže so moja življenjska zgodba in vsaka ima pomen, zato jih tudi imam. So moje sopotnice.

Kako vaši starši gledajo na vašo odločitev, da boste profesionalno stopili v ring?

Starši me podpirajo, ampak mami ne upa gledati mojih borb, ker pravi, da jo vsak udarec boli, oče pa mi v spodbudo pravi: 'Joj, sine, razbili te bodo kot kanto!'

Pa je poklicni borec sploh lahko poklic?

Poklicni borec je poklic, ampak glede na vse, kar vložiš v to, je premalo plačan. Oziroma tako bom rekel: je dobro plačano, ampak bi moral vsak mesec imeti borbo, da bi lahko s tem preživel in mi ne bi bilo treba delati nič drugega.

Zadnje čase učite mlade in starejše borilnih veščin.

Tako je, to je moje poslanstvo. Ne učim pa jih samo borilnih veščin, ampak jih prek teh učim, kako biti boljši človek, boljša oseba.

Ste velik ljubitelj fitnesa.

Med pripravami delam fitnes treninge do trikrat na teden, medtem ko borilne veščine treniram šestkrat na teden.

Za ljubezen menda nimate časa. So to samo izgovori?

Svoji ljubezni se posvečam skoraj vsak dan, ves dan, saj sta glasba in borilne veščine moja ljubezen. Punci, ki to zna sprejeti oziroma bo znala sprejeti, pa vsaka čast. (smeh)

Ste zaveden Gorenjec, prihajate iz Kranjske Gore. Nameravate tam tudi ostati, se ustaliti?

Tak je moj načrt. Tudi če me pot odpelje stran, se bom vedno vračal nazaj v svoj najlepši kraj.

Vaša življenjska pot je bila dokaj trnova.

Lahko bi tako rekel. Za vsako stvar in vsak cilj se je bilo treba boriti in nič nam ni bilo podarjeno, čeprav marsikdo misli drugače.

Kaj pa glasbena kariera? Lahko mogoče pričakujemo spet solo projekt ali nemara vrnitev skupine Kocka?

Z glasbo seveda nisem zaključil, načrtujem snemanje singla, ko bo to dopuščal čas. Kakšen velik projekt niti ni v načrtu, pesem po pesem bo dovolj, da zadovoljim svojo dušo. Za Kocko pa ne verjamem, da bo kakšna vrnitev, ker smo vsi preveč zaposleni, ne bi pa bilo slabo, jaz sem takoj za.

Napisala: Andreja Korenčan

Značke: Denis Porčič
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

StorySTORY 39/2014

Naročite se na revijo Story:

01 3000 780 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story Story 39/2014

Story Story 39/2014, od 18. 09. 2014