Poslušalci se že nekaj časa sprašujejo, le kam je poniknila Eva Černe, pevka, ki so jo uvrščali med najbolj perspektivne iz mlajše generacije. Jo je pot odpeljala v tujino? Se je morda nehala ukvarjati s petjem? A brez skrbi! Nič od tega. Prav nasprotno! Po daljši odsotnosti se zdaj vrača na glasbene odre, in to v novi glasbeni zvrsti.
Ljudje se že nekaj časa sprašujejo, kje ste, zakaj vas ni nič ali zelo redko videti. Zdaj pa ste se povsem nepričakovano, brez kakršnekoli napovedi, spet pojavili.
Pravzaprav gre samo za nekakšen začasni umik iz glasbe – zabavne oziroma pop. Sicer nastopam, vendar precej bolj poredko kot prej. A obenem je zanimivo, da pojem več kot kdaj prej. Dobesedno vsak dan.
Kar pomeni?
Ob študiju in drugih stvareh sodelujem tudi v operni predstavi, kar je bila že dalj časa moja velika želja. In zdaj se je izpolnila! Treba se je bilo učiti, vaditi, obenem izpolnjevati študijske obveznosti, pa še popevkarskih nastopov je bilo nekaj.
Za kakšno operno predstavo gre?
Za baročno opero Orfej, v kateri nastopam v vlogi Orfejeve žene Evridike. Premiera in prve predstave so za nami in izkušnja ter doživetje sta odlična! Nastop mi veliko pomeni in zelo sem vesela, da sem dobila takšno priložnost. Uživam na odru, v opernem petju in igranju. Še sploh, ker je to drugače, kot denimo v popevki. Tu ne gre le za nastop, ampak tudi za igranje, ki je del predstave.
Je to vaša prva operna vloga?
Res je, to je moja prva operna vloga. Z igranjem pa sem se prvič srečala na odru poletnega gledališča Studenec, kjer sem igrala glavno vlogo Puže Frou-Frou v predstavi Dama iz Maxima. Predstava je bila dolga tri ure, v njej sem pela, igrala in plesala. Sodelovalo je okrog sto ljudi. Igralci so bili Jure Sešek, Pia Brodnik, Jože Vunšek, Konrad Pižorn - Kondi, Zoran Potočan, Robert Vrčon in drugi.
Operni svet vas očitno zelo zanima in privlači. Se v njem vidite tudi poklicno? V službi?
Zelo! Če se vidim? Vsekakor, to si zelo želim. Poleg opere pa bi vsekakor želela nadaljevati tudi v pop glasbi. Glasba je glasba, ne glede na zvrst.
Ali z Opero morda sodelujete že tudi sicer, na primer honorarno, v zboru ...?
Za zdaj še ne. Naredila pa sem avdicijo za vlogo v opernem študiju in s kolegi čakamo in se veselimo kakšnega projekta.
Ste se v svoji prvi operni vlogi morda tudi sami ocenili?
Sem! Takšne stvari sicer bolj zadevajo občinstvo in kritiko, a si človek seveda ne more kaj, da o tem ne bi razmišljal tudi sam. Še posebej, kadar je prvič, kot je bilo zdaj pri meni. V vlogi Evridike se dobro počutim. Je mlada, zaljubljena, vesela ... Vse to sem tudi jaz, zato se mi zdi, da mi vloga leži.
Ko že govoriva o vaši novi izkušnji v operi. Malce sicer prehitevava, pa vendarle. Bi se odzvali izzivu in možnosti odhoda v tujino in poskusu sreče tam?
Za zdaj in predvsem bom vesela še katerekoli druge vloge doma. Glede tujine pa seveda, z veseljem. Ampak počasi. Najprej bom dokončala magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, potem bomo pa videli, kam me pot zanese in kaj prinese življenje. Saj sem še mlada in se nikamor ne mudi, pa tudi kilometrino potrebujem.
Kaj pa pop? Ali pripravljate kaj novega na tem področju ali pa bo do nadaljnjega še v drugem planu?
Želim si iti na Slovensko popevko, na katero se bom prijavila, in upam, da bom lahko predstavila kakšno novo skladbo. Res je, da pogrešam popevkarske nastope. Kot sem že prej rekla, sicer jih imam, vendar manj.
Imate morda občutek, da zaradi tega kaj manjka? Pogrešate to, da je glasba nekaj časa na stranskem tiru, da se ne pojavljate redno v medijih?
Pogrešam ustvarjanje novih skladb, zato imam letos v načrtu izdati kakšen singel. Zdi se mi pa, da moja odsotnost v medijih le ni tako zelo slaba. Imam namreč občutek, da me ljudje pogrešajo in to me veseli ter mi daje navdih za novo ustvarjanje. Da bi mi kaj posebej manjkalo, ne, ker sem z glasbo v stiku vsak dan, le drugače oziroma na drugih področjih in v drugih zvrsteh.
Govoriva o operi, o študiju, o začasni prioritetni glasbi, poklicnih željah in načrtih. Nisva pa še ničesar spregovorila o vašem študiju.
Sem študentka 4. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Moja profesorica je Alenka Dernač Bunta. Na akademiji je od lani dejaven tudi Big band, s katerim sva v Slovenski filharmoniji, kazinski dvorani in na odru na Prešernovem trgu kot solistki nastopili z Nuško Drašček Rojko. V letošnjem koncertnem abonmaju akademije za leto 2013 bomo študenti petja nastopili s simfoničnim orkestrom akademije. Skratka pestro, zaradi česar sem vesela.
Nuška Drašček je vaša konkurentka na zabavno-glasbeni sceni. Kako je, ko sta sošolki in ko skupaj nastopata?
Z Nuško se odlično razumeva. Ko nastopava skupaj, druga drugi pomagava in si želiva najbolje. Nanjo gledam kot na kolegico in prijateljico, ne kot na konkurentko.
Ste si kdaj v življenju mislili, da vas bo pot popeljala tudi v opero? Kje se sicer vidite poklicno, po zaključku študija?
Nikoli. Želje so res bile, a vendarle. Za službo je odvisno od priložnosti, ki se bodo pokazale med tekmovanji in avdicijami. Drugače pa imam možnosti, kot so zaposlitev v profesionalnem zboru, kot solistka ali pa lahko poučujem petje.
Ali se še ukvarjate z jahanjem in konji? V tem športu ste tudi tekmovali.
Še. Svojega tretjega konja Storžka žal trenutno zaradi pomanjkanja časa redko jaham. Mislim pa, da je to nekaj, kar me bo spremljalo vse življenje. Za sprostitev potrebujem zrak, naravo in živali.