Kot strela z jasnega je priletelo, da nas bo na Eurosongu v švedskem Malmöju zastopala pevka Hannah Mancini. Teden za tem smo slišali tudi že pesem z naslovom Straight into Love, ki po besedah avtorjev dosega vse standarde mednarodnega glasbenega trga.
Slovensko občinstvo zaradi načina izbora in interne odločitve projektne ekipe RTV Slovenija za predstavnico zdaj še bolj zanima, ali bo formula uspešnejša kot do zdaj. Letos bodo naša pričakovanja gotovo še večja in vse oči bodo 14. maja uprte v televizijske zaslone.
Story: Hannah, končno lahko postanete eno s tisto 'cholo v sebi', saj se po vaših venah pretaka tudi portoriška kri. Kako se boste predstavili na Švedskem, kdo je pravzaprav Hannah?
Tako je, končno se lahko izživim ... (smeh) Predstavila sem bom nekako tako kot tukaj - sem ameriško dekle, ki dela in živi v Sloveniji.
Story: Veliko ljudi se čudi, da imamo kar nenadoma predstavnico za Evrovizijo in da je ta pravzaprav tujka. Veliko se jih sprašuje, ali je sploh prav, da tja pošljemo Američanko. Vas tovrstni komentarji prizadenejo?
Ne bi rekla, da me prizidane, pravzaprav jih razumem. Gledam z njihove perspektive in razumem, da se sprašujejo, češ kaj pa misli, da počne, saj je vendar Američanka, zdaj pa kar predstavlja našo državo. A vendar se je to v preteklosti pri drugih državah že zgodilo. Na tekmovanja so pošiljali predstavnike, ki niso bili 'njihovi', jaz pa dejansko tukaj že šest let živim in ustvarjam glasbo s številnimi slovenskimi glasbeniki. Vse, kar si lahko želim, je, da me bodo sčasoma začeli bolj podpirati. To je pomembno za vsakogar, ki ga pošljejo na Eurosong.
Story: Dogaja se, da vas ljudje pravzaprav ne poznajo. Lahko bi rekli, da je to veliko presenečenje, saj se veliko pojavljate v medijih in nastopate. Kako gledate na to?
Nikoli se nisem imela za osebo, ki bi jo ljudje morali prepoznati, in o tem sploh ne razmišljam, ker mi to preprosto ni pomembno. Pri ljudeh tega še nisem zasledila, morda zato, ker ne vedo, koliko stvari sem v zadnjem času naredila na glasbenem področju.
Story: Glede na presenečenje, ki ste ga doživeli, ko vas je RTV povabil na nastop na Evroviziji, ste bili gotovo primorani odložiti projekte, pri katerih ste delali, kajne?
Projekte delam vzporedno, še vedno so tu nastopi s skupino Xequtifz, zadnjih nekaj mesecev pa sem delala pri projektu, s katerim se bom prestavila v povsem drugačni luči. Neizmerno se zabavam ob odkrivanju svojega alterega, ki sem ga poimenovala Stella Mercury. Gre za eksperiment in zabavo, hkrati pa seveda za povsem resen glasbeni projekt.
Story: Iz dežele, kjer se uresničujejo velike sanje, ste prišli v malo deželo in svoje sanje uresničili, zdaj pa vas bodo spet opazili v tujini. Kaj to pomeni, se nameravate vrniti na velike odre?
Ne vem (smeh), mislim, da ne. Tega nisem načrtovala, ker živim iz dneva v dan. Moje življenje je tukaj v Sloveniji, tudi moja hči Astrid tu hodi v šolo in vsi se tukaj počutimo zelo domače.
Story: Kaj pa, če bi dobili ponudbo, ki je ne bi mogli zavrniti?
Dobro, če bi me poklical Will I Am, potem bi ponudbo sprejela. (smeh)
Story: Koliko vam pomeni družina? Je na prvem mestu?
Vsekakor. Imam precej razdvojeno osebnost, saj sem po eni strani povsem predana glasbi, po drugi pa izjemno družinski človek. Izredno uživam biti mama in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Vedno bi izbrala materinstvo pred kariero, če bi morala. Oboje je močno zasidrano v meni, kar je zanimivo.
Story: Vaša mama se ukvarja z astrologijo in vedno rada pogleda v zvezde še za vas. Je ob veseli novici obrnila karte?
Seveda ... (smeh) Napovedala je, da bo maja vse zelo dobro. Povedala mi je, da bom obkrožena s pozitivno energijo, da bo okoli mene veliko ljudi, ki bodo videli, da sem izjemno karizmatična oseba. Ni vedeževalka, zato mi seveda ni napovedala zmage, rekla pa je, da bo izjemna in lepa izkušnja zame.
Story: Če pogledamo povsem realno - mislite, da ima Slovenija sploh možnost zmagati na Evroviziji?
Ne vem, ne poznam ozadja, in čeprav pravijo, da gre za politično kuhinjo, se mi zdi, da ima Slovenija res veliko kakovostne glasbene produkcije. Pred dvema letoma je tudi Azerbajdžan prišel povsem nenapovedano. Slovenija je majhna, a vseeno mislim, da imamo veliko možnosti za odlično uvrstitev.
Story: Koliko ste vedeli o Eurosongu, preden ste prišli v Slovenijo?
Ker sem živela v Ameriki, mu nisem sledila, saj ga tam ni bilo po televiziji in tudi ni del naše kulture, ker seveda ne sodelujemo. Vedela pa sem, da je to velika stvar v Evropi, da jo ljudje spremljajo in da je izjemno priljubljena. Ko sem se preselila v Slovenijo, sem začela spremljati tekmovanje, in to z velikim zanimanjem. Potem pa sem bila leta 2011 tudi sama del Eme ...
Story: Leta 2011 niste imeli sreče. Zakaj mislite, da niste zmagali?
Ni bil moj čas, kar je povsem v redu. Usoda je hotela, da je tako, kot je, saj sem po Emi delala veliko zanimivih projektov, kjer sem se vse bolj uveljavljala tudi kot tekstopiska, pridobila sem dragocene izkušnje tudi kot pevka in vsestranska umetnica. Zdaj sem veliko bolj pripravljena in zadevo lahko naredim tako, kot se spodobi, morda takrat temu izzivu ne bi bila kos, kdo ve.
Story: Kako se navadno lotite pisanja tekstov? Kaj ste imeli v mislih, ko je nastajala pesem Straight into?
Ne mislim na konkretne osebe, ker sem poročena že vrsto let, vendar mislim, da me večinoma ponese, ko slišim glasbo. Takrat se mi razvije občutek in navadno tudi vem, o čem bi pisala, pa naj bo to ljubezen, pozitivno sporočilo, svetovno sporočilo ... Odvisno torej od tega, kako začutim glasbo.
Story: Kako mislite, da se bodo ljudje odzvali na pesem, saj do zdaj nismo imeli toliko modernih plesnih pesmi?
Če ti je tovrstna glasba všeč, potem ti bo gotovo všeč, nekaterim pa ne bo. Vsem ne moreš nikoli ustreči. Vseeno menim, da je pesem precej pop in da bo večini všeč.
Story: Se bojite komentarjev o sebi, o pesmi ...?
Seveda razmišljam o tem, a jih ne berem. Za tovrsten nastop moraš biti mentalno pripravljen, kar pomeni, da se ne smeš ozirati na negativne stvari. Vem, da bo veliko komentarjev, kar je povsem normalno za vsakega pevca, ki gre na Evrovizijo.
Story: Pogovoriva se o hrvaškem producentu, starem 18 let, ki je prav tako avtor te pesmi ... Kaj si mislite o njem?
Ali ni neverjeten? Je glasbeni talent v pravem pomenu besede, status virtuoza mu ne uide. Sam se je naučil igrati na inštrumente in igra prav vse, od džeza do klasike. Mlad je, pozitiven, izjemno nadarjen in pripravljen na vse. Vzpenja se na sceni na Hrvaškem, kjer je EDMC izjemno priljubljen žanr. Ko bi ga le videli v studiu, prav neverjeten je. V pesem smo želeli vključiti najmodernejše stvari, zato smo ga poklicali na pomoč.
Story: Kaj vse ste morali 'podtakniti' v tri minute, kolikor naj bi po pravilih pesem trajala?
Pesem mora hitro iti v uho in linija melodije mora biti lepa. Veliko je vključenega v sam produkcijski proces, saj mora vsaka plast pesmi zveneti dobro. Predvsem pa te mora pesem, medtem ko jo poslušaš, ponesti drugam. Vsekakor mora biti originalna, kar smo imeli v mislih, saj nismo želeli, da bi bila le še ena elektronska pesem. Element dub stepa je res nekaj originalnega, sploh za občinstvo in oboževalce Evrovizije, ker je dramatičen in udaren.
Story: V ožjem izboru za obleko imate že nekaj slovenskih oblikovalcev. Kaj ste si zamislili za scenski nastop in kaj lahko pričakujemo?
Želim nositi obleko, ki bi imela takojšen vpliv. Ne vem, kakšna bo, ker z ekipo še nismo prišli do točke, da bi se začeli pogovarjati o tem, kako bo vse skupaj na odru. Vsekakor mora celota povsem ustrezati pesmi, želim pa si, da bi bilo vse skupaj seksi, ostro, šik, prečiščeno in malenkost oddaljeno od tega, kar sem do zdaj nosila. V preteklosti so me navduševale pevke, kot so Roisin Murpy, Alison Goldfrapp in Kylie Minogue, zdaj pa je čas za nekaj drugega.
Napisala Manja Plešnar
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču