Uspešnemu rokometašu francoske reprezentance Igorju Aniču je z ekipo uspelo osvojiti naslov evropskih prvakov in s prstanom ljubezni popolnoma omrežiti bodočo ženo, Slovenko Anjo Polanec.
Preteklo leto se vama je pridružil sinček Zack. Mi smo bili z vama, ko je bila Anja še noseča ... Kako se je življenje od takrat spremenilo?
Anja: Življenje se je popolnoma spremenilo. Veliko manj časa je, veliko več ljubezni. Šele ko sva dobila otroka, sva videla, koliko prostega časa sva imela prej in kako spontano sva lahko živela. Hkrati se zavedava, da ima šele zdaj vse skupaj neki globlji pomen in da imava oba zelo pomemben razlog za vse svoje vsakodnevne odločitve. Vidiš tudi, kako gre čas zelo hitro naprej in da je vredno uživati vsak trenutek.
Se je vajin partnerski odnos poglobil, odkar sta dobila otroka?
Igor: Že prej sva se imela zelo rada, z Zackom pa se je najina ljubezen še poglobila. Zdaj imava še večji razlog, da se potrudiva za najino zvezo, in zdaj gre vsa najina ljubezen najinemu sinu. Res je tudi, da imava zdaj manj časa za razmišljanje o naju, zdaj je vedno na prvem mestu Zack.
Je zdaj težje živeti v tujini? Predvsem vam, Anja - družino imate tukaj, v Sloveniji ...
Da in ne. Ne bi rekla, da je težje, je pa prav gotovo lažje, če imaš nekoga blizu, kadar ti zmanjka kakšen atom moči in potrebuješ babico ali teto, ki bi popazila malega ali kaj dobrega skuhala. Hkrati se zavedam, da mi verjetno ni težko, ker imam pridnega otroka, ki prespi noč in je na splošno pravi dobrovoljček. Težko je le, da ne moreš teh trenutkov sreče deliti z najbližjimi, da ga vidijo le nekajkrat na leto (hvala bogu za sodobno tehnologijo!), a je zato veliko lepše, ko smo vsi zbrani na kupu in uživamo.
Kdo priskoči na pomoč, če si želita zmenek v dvoje?
Anja: Čisto odkrito, ne zaupava še varuškam, zato gre Zack povsod z nama oziroma se midva prilagajava njegovemu ritmu, vendar zato nisva za čisto nič prikrajšana, vse naju bo počakalo. Prvič je prespal z babico v hotelu prav pred nekaj dnevi v Parizu, ko sva šla na dogodek v čast rokometašem za osvojeno zlato. Dogodek je bil v znanem pariškem Viproomu in izplačalo se je pet mesecev počakati na prvi zmenek v dvoje po rojstvu Zacka.
Kakšen je zdaj vajin vsakdan z novim članom družine?
Igor: Predvsem se veliko bolj zgodaj zbujava kot prej. (smeh) Dan se vrti okoli Zacka, igranja, flaskanja in menjanja plenic ter mojih treningov. Zvečer, ko zaspi, imava trenutek samo za naju, ko se uleževa na kavč, crkljava in gledava serije, kar je postal najin mali ritual.
Igor, Anjo ste zaprosili za roko na zelo romantičen način. Povejte nam, kaj se je zgodilo?
Igor: Anji sem predlagal, da se zvečer odpravimo vsi trije z Zackom na večerjo v njeno najljubšo restavracijo. Seveda je privolila in predlagala, da povabiva še drug par, najina prijatelja, ter se skoraj jezila, ker nisem bil za. (smeh) Ko sva prišla, sem natakarju skrivaj dal prstan in prišepnil, naj ga prinese, ko bo Anja naročila sladico. Seveda se je ona odločila, da bo na dieti prav ta dan, in moral sem jo prepričevati, naj jo le naroči. (smeh) Delovalo je. Že prej sem doma spisal blog in se še v restavraciji odločal, ali ga bom objavil ali ne. Ko je dobila sladico in zavito škatlico, sem ji rekel, naj pogleda svoj blog, kjer sem jo zaprosil ... Potem je malo jokala in končno le rekla da. (smeh)
Anja, kako presenečeni ste bili, ko ste videli, da je nekdo 'vdrl' v vaš blog, in kje je bil Igor, ko ste to videli? Kdaj ste zakričali 'da'?
Anja: Blog sem brala v restavraciji, v trenutku, ko mi je natakar prinesel mojo najljubšo sladico moelleux au chocolat in lično, črno škatlico. Kar požirala sem besede in bila hkrati zelo ganjena ter navdušena, kako je to Igorju uspelo spisati in me tako lepo presenetiti. Vedno sem sanjala o zaroki sredi igrišča pred tisoč ljudmi, ampak tudi s tem zapisom na blogu in odlično večerjo se je odkupil. Potem ko sem prebrala blog in odprla škatlico ter ko sva ugotovila, da je prstan sicer veliko prevelik, sem rekla 'da'. Sladice nisem nikoli pojedla, pa ne zaradi diete, ampak zaradi navdušenja in metuljčkov v trebuhu. (smeh)
Kdaj in predvsem kje bo poroka?
Anja: Poroki bosta sicer dve, tista formalna zgolj za birokracijo bo v Franciji v februarju, slavila jo bova v družbi Igorjevih soigralcev in njihovih spremljevalk. Tista druga, 'prava', ko se bova poročila cerkveno in hkrati krstila Zacka ter praznovala z družinama in prijatelji, pa bo konec junija v Splitu.
Kakšno poroko sta si zamislila? Imata že kakšne ideje, kakšna naj bi bila?
Anja: Odločila sva se za poroko na morju. Igorjevi so iz Hercegovine, moji iz Slovenije, prijatelji pa večinoma iz Francije in Nemčije, zato sva se odločila za nevtralno, lahko dostopno lokacijo, Split pa se je zdel pravilna odločitev. Poroka bo na odprtem ob morju, v enem od hotelov. Seveda nama je pomembno, kako bo vse skupaj videti, še bolj pomembno pa nama je, da bodo na istem mestu obe družini in najboljši prijatelji, da bova uživala v njihovi družbi in da se bomo vsi zabavali.
Anja, trenutno ste zaposleni z otročičkom, kakšne pa so vaše želje? Že veste, kaj bi počeli in kako vam gre prilagajanje tujini?
Anja: V Franciji se sicer mamice posvetijo profesionalnemu življenju že tri mesece po porodu, vendar se meni osebno zdi to prekmalu. Prvo leto se želim popolnoma posvetiti najinemu sinu in hkrati počasi razmišljati tudi o karieri. Zanimajo me delo v medijih, pisanje in fotografija. Hkrati me navdušujejo ženske, ki so tako kot jaz zaradi partnerjeve kariere odšle v svet, in mislim, da se bo moja prihodnja profesionalna pot vrtela okoli teh tem. Še vedno pa bo v ospredju osvajanje francoskega jezika, sem perfekcionist in tudi pri francoščini želim doseči visok nivo.
Za uspešnim moškim vedno stoji močna ženska. Igor, čestitke za izjemno zmago. Je k uspehu prispevala tudi Anja?
Igor: Prav gotovo. Bolj ko Anja skrbi za vse stvari, kar se tiče najinega vsakdanjega življenja - od doma do skrbi za Zacka - bolj sem razbremenjen in lažje se osredotočim na športno kariero ter lažje osvajam cilje, saj nimam drugih skrbi, ker za vse poskrbi ona.
Anja, kaj menite o njegovih športnih uspehih in kako mu svetujete, stojite ob strani? Je težko?
Anja: Ko pustiš vse in začneš živeti to športno življenje s svojim partnerjem, ko je rokomet na tapeti od jutra, ko se zbudiš, do večera, preden zaspiš, začneta nekako oba dihati to njegovo profesionalno pot. Skupaj sva, ko gredo stvari kot po maslu, in skupaj sva, ko nič ni tako, kot bi moralo biti. Kot njegova partnerica sem včasih samo to, včasih pa še psiholog, motivator, trener in fizioterapevt. (smeh)
Je težko in je lepo. Te pa športni uspehi tudi veliko naučijo in mene so predvsem naučili tega, da sta trdo delo in vera v svoj cilj prava pot. Hkrati pa kot partnerica spoznaš tudi to, da je - ne glede na to, kako močno sva povezana in kako močno skupaj 'dihava' za to - to na koncu njegov uspeh, njegova pot in da je lepo biti ob njem, a je pomembno, da imam tudi sama svoje uspehe, svojo pot.
Tudi mali Zack se je že navadil na tekme, kakor smo videli na družabnem omrežju. Že navija, razume, za kaj gre?
Anja: Zack je na Igorjevih tekmah že od dopolnjenega meseca dni. Glede na to, da bo to njegova 'obveznost' še naslednjih deset let, je bolje, da se že zdaj navadi. Na tekmah zelo uživa, ponavadi v svojem globokem spancu. (smeh) Meni je pomembno, da sva tam za Igorja, pa tudi zase, da se družim z ljudmi, da ostanem v tem tekmovalnem navdušenju.
Kako veliko družino načrtujeta? Bo dovolj velika za ekipo?
Igor: Trenutno sva popolnoma zadovoljna z najinim sinekom, si pa v prihodnosti gotovo še želiva kakšna dva, tri, štiri otroke. (smeh) Če bojo vsi tako lepo spali in pridni, kot je Zack, jih bo tudi za celotno ekipo dovolj.
V katerem jeziku se sporazumevata z Zackom?
Igor: Anja z Zackom govori slovensko, jaz francosko. Ko smo vsi skupaj, pa se pogovarjava hrvaško. Včasih se zdi, da že midva mešava vse jezike, tako da bomo videli, kako bo celotno zadevo sprejel mali, bo pa gotovo pravi mali poliglot.
Napisala: Manja Plešnar
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
