Po letu dni porodniškega dopusta se ena od najboljših slovenskih igralk Iva Krajnc končno spet vrača na gledališke odre in pred filmske kamere. Pravi, da je starševstvo sicer bolj izpolnjujoče kot karkoli drugega v življenju, a da je nove igralske izzive že močno pogrešala.
Na odrske deske ste se vrnili po letu dni porodniškega dopusta. Ste že komaj čakali ali bi še malo ostali doma s Sofio?
Kakor je bilo to prvo leto starševstva izpolnjujoče kot nič drugega v življenju, tako je tisti kreativni del mene, ki je bil zdaj nekaj časa na odstavnem pasu, vseeno tiho hrepenel po novih izzivih. Tako da se na odrske deske vračam polna energije, ljubezni in zanosa. Biti doma s Sofio je seveda čudovito, a ker tudi ona nadvse uživa v vrtcu, novih spoznanjih in novih prijateljstvih, obe razumeva, da ne moreva nenehno tičati skupaj. (smeh) Tako uživava vsaka v svoji vlogi in nato komaj čakava, da se vidimo vsi skupaj z Aljošo. V avgustu sem tako imela dvojno tremo - ali se bom v gledališče vrnila v dobri formi in ali bo Sofia v vrtcu zadovoljna in vesela. Za zdaj kaže, da sta oba podviga uspešna. (smeh)
Sprejeli ste tudi že prvo filmsko vlogo ...
Res je. V novem filmu Mihe Knifica '4 stvari, ki jih želim početi s tabo' igram žensko, ujeto v neizprosno ljubezensko zgodbo. Vesela sem, da sem lahko takoj po porodniškem dopustu skočila pred kamero, saj imam film zelo rada, in da sem lahko bila del odlične ustvarjalne ekipe.
Kako danes izbirate projekte, ste kaj bolj izbirčni?
Zagotovo. Ravnokar sem zavrnila sodelovanje pri nemškem nizkoproračunskem filmu, saj je urnik preveč naporen. Včasih bi brez zadržkov spakirala kovček, sedla na letalo in šla snemat, tudi z nizkim honorarjem ali brez, saj bi mi bilo to nov izziv in nova izkušnja. Zdaj pa vse odločitve sprejemam na podlagi tega, da sem mama. Moja dolžnost je biti tu in skrbeti za Sofio ter za družino. Ko bo Sofia večja, bo zagotovo lažje, da se mi na snemanjih sama ali z Aljošo pridruži, do takrat pa vloge zbiram tako, da je to odgovorno do družine.
Igralski poklic nima osemurnega ustaljenega urnika, ga težko usklajujete z materinstvom?
V bistvu s tem nimam posebnih težav, saj je bil deljen urnik moj način življenja praktično že od mojega 20. leta, ko sem začela redno igrati. K sreči pa živimo tudi v državi, kjer porodniški dopust traja skoraj eno leto, tako da je otrok ob mamini vrnitvi v službo dovolj velik, da ga z manj skrbi zaupaš varstvu v jaslih, kot kje drugje po Evropi in po svetu, kjer se mamice vračajo v službo že po treh mesecih. A prednost igralskega poklica je včasih tudi v tem, da so kakšni dnevi v celoti brez dopoldanskih vaj ali večernih predstav, zato imam več časa za ukvarjanje z družino. Materinstvo pa ni poklic, ampak življenjsko poslanstvo. To pa je 24/7. (smeh)
Današnji čas ni najbolj prijazen do starševstva. Naporne službe, obsedenost s popolnostjo ... kako najdete ravnovesje?
Zdi se mi, da je ravno obsedenost s popolnostjo tisto ključno breme novodobnih staršev. Sama raje sledim prepričanju, da je bolje otroka pripraviti za na pot, kot da pot ves čas pripravljaš za otroka. Mislim, da je pomembno, da otroku privzgojiš občutek varnosti, samozavesti ter mu daješ neskončno ljubezni, a da mu vseeno dopuščaš, da se sam uči tudi iz lastnih napak, da življenje doživlja neodvisno od tebe.
Kako pomembna je za mlade mamice podpora partnerja, sploh za igralke, ki ste pogosto odsotne tudi ob večerih?
Uh, neprecenljiva. (smeh) Starševstvo je res velika stvar. Življenje, kot si ga poznal, se ti naenkrat obrne na glavo, tisto, kar so se ti nekdaj zdele skrbi, so zdaj malenkosti. Ko dobiš družino, se sprožijo neverjetni odmerki ljubezni, hkrati pa se pojavi tudi veliko novih strahov, večjih kot kdaj prej. Zato je ljubezen še večja, strahovi pa manjši, če vse to lahko deliš s pravim človekom. Srečna sem, ker se z Aljošo razumeva bolje kot kdaj prej. Kar pa se tiče moje večerne odsotnosti, nam ta ne povzroča nobenih preglavic. Aljoši gre uspavanje Sofie zelo dobro od rok, tako da grem na oder lahko povsem pomirjena.
Glede na fotografije na Facebooku ste hitro prišli v staro formo, nam zaupate recept?
Najbrž mislite na fotografijo, ki jo je Aljoša objavil brez moje vednosti in je v času kislih kumaric nekako hitro zaokrožila naokrog. (smeh) Že pred počitnicami sem preizkusila vadbo na inštitutu WHB. Poteka pod infrardečo svetlobo, ki intenzivira učinke vadbe. Sicer se s postavo nisem preveč obremenjevala, zdi se mi, da je medijski pritisk na ženske postal preveč neprizanesljiv, saj mediji glorificirajo vračanje v 'staro postavo' in s tem izvajajo velik pritisk na ženske, ki bi se morale ukvarjati z otroki, ne pa s svojo postavo. Sama želim čim bolj zdravo živeti in znati prisluhniti tako svojemu telesu kot otrokovim potrebam.
Ali zdrav način življenja že prenašate tudi na Sofio?
Če to pomeni, da ji večino stvari skuham sama in da sestavine skrbno izberem, potem da. Veliko se tudi gibamo na zraku, sploh zdaj, ko je Sofia shodila in so koordinate naših sprehodov zelo intenzivne. (smeh) Sicer pa ji pustiva, da prosto rovari po vrtu, da se plazi in z vso otroško radovednostjo odkriva svet. To pa ne pomeni vedno čistih rok. (smeh)
Že kaže kaj vajine kreativne žilice?
Popolnoma navdušena je nad petjem, zato veliko pojemo in brenkamo na kitaro. Zdi se nama, da je trenutno najbolj izrazna prav v plesu, saj vsak dan naštudira kakšen nov gib, in v govorjenju, kjer v svoj džibriš vsak dan vnese kakšno novo zabavno besedo.
Napisala: Ana Fetih
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
