Ivjana Banić je trenutno najbolj zgovorna radijska voditeljica pri nas. Strastna ljubiteljica kajtanja pa je pred kratkim na enem izmed eksotičnih potovanj investirala tudi v košček zemlje.
'Kite board', 'wake board', srf, sup ... Nekaj mi pravi, da imate radi vodo?
Ja, zelo. Riba po horoskopu, sicer mu ne posvečam preveč pozornosti in se ne ravnam po njem, ampak morje in vodo imam res rada. Mogoče k temu prispevajo moje dalmatinske korenine, ampak ko sem leta 2011 spoznala kajtanje, se mi je odprl nov svet in dobila sem novo perspektivo. Zdaj malce drugače gledam na življenje, saj je v kajtanju resnično veliko prilagajanja, potrebnega potrpljenja in uživanja. Prilagajanja ljudem, s katerimi preživljaš kajtarske počitnice, destinaciji, kjer si, predvsem pa vremenskim razmeram, ker potrebuješ veter. Seveda pa je treba 'preurediti' tudi prioritete.
Kam pa hodite kajtat?
Veliko časa sem živela kar v avtu, ker sem imela v prtljažniku vse. Od oblačil do neoprena, kopalk, brisač, kajta, dile, kozmetične torbice, spalne vreče ... Včasih je bilo res smešno, ko sem še delala popoldne na 'Enki' in sem prišla v službo z mokrimi lasmi. Vsi so mislili, da sem si jih zjutraj oprala, jaz pa sem v resnici že 'oddelala' eno rundo v Italiji na vodi. Velikokrat sem prišla naravnost s kajtanja v službo. V tem smislu je kajtarsko življenje podobno hipijevskemu. Zmanjka časa za visoke pete in 'speglane' lase. V kajtarskih centrih, kjer preživiš svoje počitnice, je vse bolj minimalistično, in roko na srce, več kot morja, sonca, vetra in dobre družbe ne potrebuješ. Tudi na pajke, ko spiš pod milim nebom, se navadiš. Bližnja Italija in Hrvaška sta dostopni v nekaj urah.
Pa bi lahko živela takšen življenjski slog vse življenje?
Lahko bi, ampak ljudje smo zelo razvajeni. Ko gremo na dopust, naj bi se odpočili, tudi od Facebooka in interneta, ampak se mi zdi, da na dopustu to še bolj uporabljamo. Ne glede na to se v dveh, treh tednih dopusta hitro navadiš hoditi bos, biti v kopalkah, vedno si v kakšni viseči mreži in uživaš s 'špricerjem' v roki, v dobri družbi, z dobro glasbo, na toplem vremenu ... Vprašanje, ali ti je po 30 ali 40 letih našega mestnega življenja res enostavno v celoti zamenjati življenjski slog. Poznam veliko kajtarjev, ki so postavili svoje centre in zdaj živijo takšno življenje, ampak moraš biti že od začetka takšen tip človeka.
Športna vzgoja potem ni bila vaš najljubši šolski predmet?
Je bila. Moj oče je sicer športnik, 'DIF-ovec'. Brat je košarkar in trener košarke, tako da se mi zdi, da imamo to neko športno žilico v družini, ampak se mi zdi, da sem edina članica, ki športa ne jemlje resno do te mere, da bi se udeležila kakšnih tekmovanj ali pa česa podobnega. Sem pa trenirala različne športe v osnovni šoli.
Pred kratkim ste sicer obiskali Šrilanko, kajne?
Ja, res je. Vedno izberem destinacije, ki jih še nisem obiskala, takšne, ki so cenovno dostopne, in seveda tudi takšne, ki so vetrovno ugodne. Moj prvi namen je bil seveda 'pokajtati' Šrilanko, si jo ogledati, ker so mi vsi vedno rekli, da je zelo lepa ter da ima bogato floro in favno. Na koncu pa smo na Šrilanki kupili košček zemlje. Trenutno tam gradimo nadstandardno vilo, ki bo namenjena tistim, ki bi radi vsaj za nekaj dni užili košček raja, si odpočili, dobro in zdravo jedli ter si resnično zapomnili svoj dopust.
Kako lepo! Kako pa to poteka?
Urejanje papirologije na Šrilanki je zelo zapleteno. Ne čudim se, da marsikdo na polovici odneha. Vzelo nam je zelo veliko časa, a hkrati smo se aklimatizirali na njihov tempo. Tam naletiš na odvetnika, ki ima pisarno v hlevu poleg krave, ki je sveta. Brez elektrike in s starim pisalnim strojem, ki ga ne zna dobro uporabljati. Seveda govorimo o vasi, ne o mestu. Ampak ravno to je čar vsega. Vzemi si ga na 'izi'. Šrilančani tako ali tako pravijo, da se je škoda za karkoli sekirati, ker na koncu se vse dobro reši.
Se torej redno vračate tja?
Glede na to, da bomo vilo začeli oddajati še letos, bo treba še marsikaj urediti in še kdaj skočiti na tisti konec oble. Nisem sama, tako da bo lažje. Vrnila bi se pa v vsakem primeru, saj Šrilanka ponuja res ogromno in nisem še videla vsega. Tudi tisti znanci in prijatelji, ki so že bili, so vedno rekli, da bi se radi vrnili in še raziskovali. Zdaj se lahko vrnejo k meni.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del