Jan Plestenjak: "Medgeneracijski prepadi so izmišljotina"

Jan Plestenjak (foto: revija Nova) revija Nova
Vir: Nova
30. 6. 2014

Jan Plestenjak je glede na kilometrino in izkušnje, ki jih ima na glasbeni sceni, zagotovo človek, ki si lahko privošči tudi izzive posebne ali pa vsaj, če hočete, malce drugačne vrste. In enega takšnega se je lotil prav zdaj, čeprav so časi krizni in se poznajo tudi v glasbi. Ampak sam je trdno prepričan o tistem, v kar verjame, in ta novi izziv je pospremil tudi kar v glasbenem stilu. In oboje je poimenoval kar enako in na kratko. Nova generacija.

Zakaj odločitev za projekt, imenovan Nova generacija?

Ideja izhaja iz besedila pesmi. Pesem namreč govori o gene­raciji, ki ima ogromno talentov in znanja. Nagovarja jo k realizaciji svojih sanj.

Ali se, vsaj kar se tiče glasbenega področja, ne bojite konkurence mlajše generacije?

Ne. Medgeneracijski prepadi so izmišljotina. Vsi se lahko učimo drug od drugega.

Se vam zdi, da je takšno, recimo temu tako botrstvo, potrebno ali celo nujno? Ali so časi in situacija zares tako slabi, da je mladim v glasbi nemogoče uspeti drugače kot s pomočjo?

Ne govorimo samo o glasbi. Mladim se prek spleta in socialnih omrežij ponuja toliko vsebin in lažnega občutka pomembnosti, da se s tem zaduši njihova domišljija in želja po dokazovanju. Mislim, da je to cilj velikih korporacij – vzgojiti svet izključno porabnikov.

Kako gledate na izbore tipa X Factor, Slovenija ima talent ...?

Če je to ena od priložnosti, da se pokaže znanje, je super. Je pa nevarno, da lažni blišč pride prehitro in mlad človek začne verjeti v svoj lastni izmišljeni mit.

Ste eden od letošnjih dobitnikov nagrade Trusted brand na področju glasbe. Kaj takšna nagrada pomeni za avtorja in izvajalca, ki je na sceni toliko časa, kot ste vi?

Tega priznanja sem vesel. Podelili so mi ga naključni ljudje s svojim glasom zame. To je najpomembnejše, ker je prav publika tista, ki ti z obiskom koncertov da najbolj legitimno priznanje.

Ali sami spremljate in poznate delo preostalih nagrajencev?

Večino poznam. Biti v družbi Tine Maze, Slavka Bobovnika, Jurija Zrneca in Iva Boscarola mi je seveda v zadovoljstvo in čast.

Zadnji album ste posneli na precej nenavaden način, v živo, brez nasnemavanj, se pravi v prvo. Zakaj?

Ker sem želel ujeti živ moment. Ko je v vsakem glasbeniku odtenek pozitivne napetosti in odgovornosti, da bo zaigral dobro, ker popravkov ni. Mislim, da je bil to tudi izziv meni in skupini, da si dokažemo, da zmoremo in znamo.

Gre pri tem za pogum, posledično prodajni nakladi prejšnjega, ali preprosto za izziv poskusiti nekaj povsem novega in drugega, ne glede na tveganje?

Tveganja ni bilo, ker smo izkušena ekipa, ki koncertira že leta in leta. Hotel sem doseči organski zvok banda. Kot da bi vozil avto brez vseh računalnikov, elektronik in drugih pomagal. Čisto mehansko. Takrat se vidi znanje voznika.

Zadnji album je prodan v zlati nakladi. Kako kot avtor in izvajalec sami ocenjujete slovensko glasbo in stanje na sceni?

Tudi glasbenike vleče v korporativno pisanje pesmi. To pomeni, da je pesem napisana in producirana po ustaljenih 'vatlih'. Ne sme biti preveč izrazita, da na radijskih postajah ne bi koga zmotila. To pa pomeni, da tudi nikogar pretirano ne navduši. Toliko časa se brusi robove emocij, da izgubijo ostrino. S tem se izgub­lja tudi prepoznavnost posameznih artistov.

Se strinjate, da je slovenska glasba na splošno že lep čas v krizi?

Svetovna glasba je v krizi. Prav zaradi prej navedenih razlogov.

Kakšna se vam zdi na splošno mlada glasbena generacija?

Veliko znajo, a so zelo zaslepljeni s tem, kar jim narekujejo veliki. Morda jim manjka tudi malo potrpežljivosti in vztraj­nosti.

Pred časom je bilo v medijih kar precej objav, povezanih z vašo odločitvijo o posvojitvi konja na daljavo v društvu za zaščito konj. Kako ste aktivni pri tem?

Opozoril sem na problem. Povezal društvo z neko veliko firmo in jim dal idejo za dolgoročno sodelovanje. Upam, da bodo izpeljali ta načrt. Tudi sam sem doniral nekaj denarja za to zavetišče.

Ste tudi lastnik psice. Glede na to, da že več let stalno živite na Primorskem, ali kaj poznate in spremljate tudi stanje na živalskem področju? Na Obali, denimo, se vsakoletno redno srečujejo tudi s precejšnjo problematiko zapuščenih in prostoživečih mačk, problem so tudi poleti zapuščene živali.

Kar nekajkrat sem že bil v obalnem zavetišču za živali in sodeloval v akcijah, ki so ozaveščale ljudi o tej problematiki. Ne razumem neodgovornosti ljudi, ki zapustijo domačo žival. Mislim, da bi morali že v šoli učiti otroke, da je treba spoštovati vsa živa bitja.

V nekem nedavnem intervjuju ste izjavili, da bo poletje za vas letos nedelovno, da boste počivali.

Jaz si po vsaki turneji vzamem leto dni, ki je sicer kreativno, saj pišem nove pesmi.

Zadnje čase je bilo v medijih veliko ugibanja o vašem zasebnem življenju, predvsem o zvezi in razhodu s Tino Gaber. Zakaj svoje zasebno življenje oziroma partnerske zveze tako skrivate?

Vsak človek je včasih zaljubljen, včasih samski. Zakaj bi bilo moje osebno življenje pomembnejše od katerega drugega Slovenca? Zdi se mi, da bi s svojim razkladanjem, v katero žensko sem se zaljubil, v kakšnem stadiju je moj odnos in podobno, žalil bralce. Verjamem, da je moja dolžnost, da če že odprem usta za medij, ponudim vsebino.

Napisal: Roman Turnšek