Jan Plestenjak: Preprosto potrebujem svobodo!

30. 1. 2013 | Vir: Story
Deli

Pevec Jan Plestenjak 13. februarja v ljubljanski operi za svoje oboževalce pripravlja prav poseben dogodek. "To bo pogovor z menoj, o mojem življenju, o mojem pogledu na življenje," pravi Jan, ki je nekaj svojih pogledov na življenje razkril tudi v intervjuju za Story.

Story: Vaše oboževalke so že težko čakale, kdaj boste pretrgali medijski molk, v katerega ste zavili zaradi ustvarjanja novega albuma. In prejšnji torek ste jih le razveselili s premiero videospota na svoji Facebookovi strani. Zakaj samo na Facebooku?

Moja stran na Facebooku je baza mojih zvestih poslušalcev in mislim, da si res zaslužijo, da prvi vidijo in slišijo komad. Zelo so aktivni in spremljajo vse, kar se na strani dogaja.

Story: Oboževalke z vami veliko komunicirajo po Facebooku in vam odkrito pišejo, kako ste jim všeč in kje vse so vas videle in si želele, da bi vas pocukale za rokav ...

Vedno sem zelo odkrit, in to vidijo tudi drugi ljudje. To, da se mi odkrivajo, je zame kompliment in že na začetku, ko smo postavili stran, sem Mateju Špeharju, ki skrbi zanjo, rekel, da se želim pod svoje objave podpisati. Zato, da bodo vedeli, kdaj sem jaz kaj napisal. Zato je pod objavo vedno spodaj črka J ali pa M, kadar kaj napiše Matej.

Story: Zakaj se svojim oboževalcem v komentarjih nič ne oglašate?

Saj veste, potem se nikoli ne bi končalo ...

Story: Se vam v živo velikokrat zgodi, da vas oboževalke zares pocukajo za rokav?

Seveda. Me ogovorijo in se tudi želijo fotografirati z menoj.

Story: Vam je kdaj nerodno zaradi tega?

Prav nič. Lepo je, da se jim nekaj zgodi, ko me srečajo. To pomeni, da imajo neki odnos. Težava je bolj v tem, da te lahko zdaj ljudje s telefoni fotografirajo kadarkoli in kjerkoli. V Strunjanu se zadnja leta ne morem niti kopati na plaži zaradi tega.

Story: Ampak mi te fotografije že nekaj let nestrpno čakamo ...

Ja, saj zaradi tega. Ker vem, da bi jih takoj vam poslali. (smeh) Da bi vse leto treniral in pazil, kaj jem, da bi bil potem dobro videti na fotkah ... To se mi pa ne ljubi. (smeh)

Story: Zagotovo pa tako oboževalce kot nas, medije, ki poleg vašega dela skrbno spremljamo tudi vaše ljubezensko življenje, zanima, zakaj še nimate resnega dekleta ali celo žene?

Jah, tega je bilo že ogromno. Dvajset let sem imel tak rokenrol ...

Story: Je šovbiznis kriv za to?

Tako kot si ljudje ta posel predstavljajo, tako je. Ni nobenega reda, nenehno mora biti adrenalin, nepredvidljive okoliščine in ni mirnega življenja.

Story: Torej niste tako kot na primer športniki, za katere vemo, da imajo radi umirjeno in stabilno zasebno življenje, da se potem lažje posvetijo delu?

Jaz ne vem, kaj je to zasebno. Zame je realnost to, kar je, zame ni realnost, da imam še vzporedno življenje, kjer se načrtujejo praznovanja, počitnice ... Tega pri meni ni, zame je to lahko le izlet iz moje realnosti. Če tako živiš in če hočeš biti res dober ... Tukaj ni prostora za dvojne osebnosti. Pri meni to ne obstaja. Tudi ko pridem na primer v gostilno, kjer sem stalni gost, se želijo drugi gostje z menoj fotografirati, me sprašujejo o novih pesmih ... In to je moja realnost, to je moja zasebnost.

Story: Zanimivo, še zlasti zato, ker od drugih, vaših kolegic in kolegov estradnikov, večkrat poslušamo, da imajo tudi svoje zasebno življenje in da ga ne želijo deliti z drugimi ...

Ja, zame vedno mislijo, da sem skrivnosten, ampak tukaj ni nič drugega. Tak sem. Nekateri namenoma inscenirajo vedenjske odklone le zato, da bi prišli na naslovnice. Sam tega nikoli nisem počel. Mogoče sem pa dolgočasen in nič drugega ... Da bi razlagal o tem, kaj sem s kakšnim dekletom počel po koncertu in kaj je bilo, to se mi zdi nekako primitivno in nespoštljivo do oseb, s katerimi sem bil.

Story: Imate pa tudi srečo, da se dekleta potem javno ne hvalijo z vami.

(smeh) Ne vem, kaj naj rečem. Ta leta so tudi že malo minila sicer, rokenrol je mimo.

Story: In prav zato, ker so očitno minila, me zanima, zakaj se še niste ustalili?

Moje življenje je cigansko in ne delam nobenih načrtov. Tudi če bom nekam šel za tri dni, se mi lahko zgodi, da moram že naslednji dan nujno nekam. Preprosto potrebujem svobodo. Ta nomadstvo ti zleze pod kožo.

Story: Pa ni to naporno?

Seveda je. Ampak tako je. Veste, kakšni adrenalinski navali so to, ko si na primer na odru? Od tega postaneš odvisen. Ne morem reči, da bom zdaj, ko sem končal turnejo, leto dni preživel na Veliki planini in gledal travo.

Story: Zadnje leto ste se zavili v medijski molk. Kaj ste torej počeli? Mi smo si nekako predstavljali, da tudi končno malo uživate v brezdelju.

Mislim, da nisem imel niti 14 dni dopusta. Snemal sem spot, pripravljamo film, načrtujemo turneje, fotografiranja ...

Story: Kaj za vas torej sploh pomeni dopust?

Če ne delam, je grozno. Slabo vest imam, da nisem nič naredil.

Story: Ste že od nekdaj taki? Da ste morali biti nonstop zaposleni?

Ne. To verjetno izhaja iz časa, ko sem se učil klasično kitaro. Pri tem je bila res pomembna disciplina in to, da vsak dan vadiš. Zagotovo je to tudi posledica tega. Neki ton sem lahko treniral tudi štiri leta.

Story: Veljate tudi za perfekcionista in vaš zadnji stavek je gotovo dokaz zato ...

Ne, to pač zahteva klasično učenje kitare in zato tudi pop glasbo delam tako. Ploščo na primer lahko snemamo tudi štirikrat.

Story: No, torej lahko vseeno rečemo, da ste perfekcionist. Opažate, da druge s tem spravljate ob živce?

Jih, zelo. Lahko jim grem na živce, vendar imam vizijo in vedo, da vem, kaj hočem, ne gre za kaprice. Moja dolžnost do občinstva in sebe je, da rastem, sicer nima smisla, da se s tem ukvarjam. Čedalje boljši moram biti.

Story: Si kdaj rečete: Jan, 'skuliraj' se?

Se zavedam tega in verjetno je z menoj biti nemogoče. Po drugi strani pa imam neko sproščenost, neko odštekanost. Te ljudje, ki živijo znotraj nekih okvirjev, nimajo.

Story: Imate veliko pravil? Vemo na primer, da vas na dekletih motijo tako zelo priljubljene uggice.

Pa saj to ni tako pomembno. (smeh) Lahko rečem, da sem po eni strani zelo konservativen, po drugi pa zelo odprt. Konservativen sem v smislu, da moramo ohranjati odnos med žensko in moškim. Da moški ženski daje gotovost, da se ob njem počuti kot princeska. Med moškim in žensko mora biti lepa zgodba. Včasih hočemo na silo nekaj drugače, vendar ne gre. Naravi se ne da upirati. Potem pa so tukaj še potrošništvo in korporacije, ki imajo interes, da se kaj proda, in prepričujejo, kako mora nekaj biti.

Story: Glede na to, da imate pred seboj na mizi iPhone, tudi vi občasno padete na to?

Ja, (smeh) Imam ga zato, da lahko na iTunes kupim glasbo, ki mi je všeč. Včasih se zalotim, da nekam pridem, včasih tudi na Obalo, in se začnem ukvarjati s telefonom. Zunaj je lepo, sije sonce in v nekem trenutku se potem vprašam, ali se mi je zmešalo? Vsake toliko se tudi zavem, da to res ni v redu.

Janove zgodbe: Nič ne bo načrtovano

Po letu dni premora, ki ga je Jan prekinil le zaradi dveh dobrodelnih koncertov za žrtve poplav, se glasbenik vrača na odre - 13. februarja pripravlja prav poseben dogodek, ki bo nekakšen intervju z Janom.

"Pravzaprav ne gre za koncert, to bo pogovor z menoj, o mojem življenju, o mojem pogledu na življenje. Poleg mene bo kitara in zaigral bom nove pesmi. Mogoče tudi kakšno staro. Nič ne bo pripravljeno vnaprej in tudi vprašanj od tistega, ki me bo na odru spraševal, nočem videti vnaprej. Pred tem bo poslušal le moj album, potem pa nas bo zgodba peljala skozi pesmi. Ne bo nobenega vrstnega reda pesmi, saj tako narekuje moj novi album, ki je kantavtorski in govori o zgodbah vseh nas, ki jih doživljamo.

Prva skladba Ob tebi bom ostal na primer govori, kako sta dva zaljubljena in kako se v njuno življenje vmeša huda bolezen. Ne vem, ali obstaja kdo, ki ne pozna takšnega primera. Tudi če si zlomiš nogo, kar nenadoma vse drugo ni pomembno. In to že pri zlomu, ki ni nič hudega. Tega se recimo zavem, ko obiščem bolnike na onkološki kliniki. Tam se res borijo in vse naše borbe, ki so recimo karierne, so v primerjavi s tem res nepomembne.

Tudi sam sem imel že osebno izkušnjo, moj oče je umrl za rakom in v nekem trenutku je bilo pomembno samo to, ali lahko vstane iz postelje," pravi Jan in dodaja, da lahko kot ustvarjalec pomaga tako, da opozarja na take zgodbe.

"Neko dekle mi je na Facebooku pred dnevi napisalo, da je moja nova pesem njena zgodba. Opisalo je, kako je z izvidi sedelo v čakalnici, in takrat me je res streslo," se glasbenika zgodbe njegovih poslušalcev vedno tako zelo dotaknejo.

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del