Jani Muhič, voditelj informativnih oddaj 24ur popoldne in 24ur zvečer, v resničnem življenju ni tako resen, kot deluje na televizijskem zaslonu ob vodenju popoldanskih in večernih novic na Pop TV. Predvsem je vesten oče treh otrok in pozoren mož, ki zna poprijeti za vsako delo okoli hiše.
Lea: Drugega aprila je minilo pet let, odkar vodite oddajo 24 ur zvečer (in popoldne). Kako ste proslavili to obletnico?
Delovno. Obletnica gor ali dol, tudi ta dan sta nastali dve oddaji v našem delu redakcije.
Lea: Proslavljali ste tudi doma, rojstni dan ima tudi vaša žena ... Ste ji pripravili kakšno posebno presenečenje?
Doma smo praznovali že konec tedna, presenečenje pa še sledi ... To je vse, kar ve. A da prej preberejo vaše bralke in bralci, preden izve moja žena? (smeh)
Lea: Kako pa ste sicer pozorni do svoje žene, glede na to, da je zelo razumevajoča do vašega delovnega urnika?
Do vsake dame je treba biti pozoren, kolikor se le da. Do žene pa še posebej. Lahko vam rečem samo to, da zaradi mene včasih nastradajo moji sosedje. Če me soseda vidi s krpo v roki ali s sesalnikom na pragu, jih slišim. Še enkrat oprosti, Igor, ampak tako je ...
Lea: Koliko je vaše zasebno življenje okrnjeno v tednu, ko ste zadolženi za vodenje oddaje?
Tistih nekaj dni temeljito izkoristim, da uredim vse, česar ne morem, ko sem v službi po deset do 12 ur. Položnice, urejanje okolice hiše, treba je kaj popraviti, recimo pokvarjeno pipo, ali obesiti kakšno sliko moje male umetnice. Ženi se moram 'oddolžiti' še enkrat toliko, kot bi se ji, če bi imel normalen delovnik. In pa seveda mojim trem biserom.
Lea: In kako se otrokom in ženi 'oddolžite' v tednu, ko ste prosti? Ste v tem tednu vi zadolženi za otroke, da jih vozite v vrtec oziroma šolo?
Ja, storitve družinske taksi službe me kajpak dodobra zaposlijo. Glede na številne tudi popoldanske dejavnosti mojih treh država od mene kar nekaj zasluži s trošarino na bencin.
Lea: Kaj pa večerni obred pred spanjem? Berete otrokom pravljice, se z njimi pogovarjate o dogodkih dneva?
Ko pade mrak (po risanki, seveda) sta na vrsti crkljanje in knjiga, dva gresta takoj v deželo sanj, s hčerko pa je treba ponoviti angleščino, družbo in še kaj ...
Lea: Na delo se vsak dan vozite iz Novega mesta – o čem najpogosteje premišljujete med vožnjo? Pogosteje o delu ali o domačih?
Do cestninske postaje na Dobu je velikokrat še služba. Ko se pot dodobra prevesi na Dolenjsko, pa komaj čakam, da vidim pravi izvoz. Sicer pa ne samo premišljujem ... Velikokrat sam s seboj na glas poklepetam, včasih je treba tudi kaj zelo naglas povedati. Pa še ugovarjati si ne upam ...
Lea: Se kdaj na relaciji Novo mesto–Ljubljana peljete skupaj s kolegom, vremenarjem Robijem Erjavcem?
Ne vem, ali sva se v 11 letih petkrat peljala skupaj. Najina delovnika sta drugačna, ne gre. Žal ne morem tako varčevati. Večkrat pa me, če ga kaj zbadam, opomni, da bom že kdaj potreboval prevoz, ko bo sneg. Terenca ima – sam pravi, da ima kravo –, enkrat me je rešil, ko je bil sneg.
Lea: Z Robijem sta bila prijatelja, še preden vas je povabil na Pop TV. Ga kdaj obiščete v njegovi zidanici v hribih pod Gorjanci? Ali pogosteje on obišče vas v vaši hiši z razgledom na Novo mesto?
Vidiva se v glavnem v službi, sem ter tja na kavi.
Lea: Vaša sodelavka Maja je zelo aktivna oseba, živi zelo zdravo. Kaj pa vi in rekreacija?
A mislite, da jaz pa ležim in gledam v strop, ali kaj? Rekreacija je zame nogomet in košarka s fantoma, s prijateljem pa se, ko ta mali že zaspijo, odpraviva na krog hitre hoje okoli Novega mesta. Uro in pol, trikrat na teden. Res pa je, da ni to tista hitra hoja, pri kateri bi si spahnil kolke ...
Lea: Je zdrava prehrana pogosto na vašem krožniku in kako radi se pregrešite in pojeste tudi kaj nezdravega?
Glede zdrave prehrane pa takole: od rib imam najraje svinjsko ribico, od zelenjave pa tisto, predelano v zrezku. Ja, sem tipičen karnivor, brez mesa mi ni živeti. Zelenjava tudi mora biti zraven ...
Lea: Ste kaj aktivni na vrtu?
Zelenjavni vrt je prevzela žena, moje so zelenice, drevesa, grmičevje in podobno.
Lea: Začeli ste na radiu, vas kdaj v mislih povleče nazaj pred radijski mikrofon?
Včasih že, predvsem ko slišim kakšne glasove, ki po moje nikakor ne sodijo pred mikrofon.
Lea: Zasledila sem podatek, da bi morali biti učitelj biologije in kemije, pa ste pristali v novinarstvu ... Vam je kdaj žal, da danes ne sedite v kakšni učilnici?
Življenjske poti te res presenetijo. Ko danes pogledam nazaj, si ne predstavljam več, da bi pubertetnikom predaval Darwinovo teorijo, razlagal o mitohondrijih ali jih učil imena vseh kosti in mišic. Pa ne zato, ker mi teme ne bi bile blizu. Večkrat se pošalim, da bi bil v šolskem sistemu zaposlen natanko teden dni. Glede na obnašanje najstnikov v šolah bi po moje že prvi dan kakšnega za ušesa, no, potem bi bil pa štiri dni na disciplinski. Skratka, moja učiteljska kariera bi bila zelo kratka.
Lea: V studiu morate biti napudrani, s kravato, urejeni do podrobnosti. Vročega avgusta 2008 smo vas videli tudi v 'gatah' ... Kako ste najraje oblečeni v prostem času?
'Gate', če jih že tako imenujete, nosim vsak dan. Brez njih se ne počutim dobro. Pa tudi sicer sem najraje v udobnih kratkih hlačah, trenirki ali kavbojkah. Obleka, ki naj bi naredila človeka, je bolj ali manj službena uniforma.
Lea: Imate kakšne muhe, ki bi lahko šle v nos Maji Sodja, če bi bila sovoditelja?
Decilitri razkužila, s katerim vsak dan razkužim mizo, na kateri se čez dan zamenja nekaj sodelavcev.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec