Jerca Zajc: "Nikoli nisem obžalovala svoje odločitve"

Jerca Zajc Šušteršič (foto: Aleš Pavletič) Aleš Pavletič
Vir: Story
9. 1. 2014

Karizmatična voditeljica informativne oddaje Danes Jerca Zajc Šušteršič si bo minulo leto zapomnila po delavnem začetku na novi televiziji, dolgem, lepem poletju in seveda veselem pričakovanju novega družinskega člana. Razkrila nam je svoj pogled na kariero in družino

Pva nosečnost je bila v primerjavi s to mala malica, pravi priljubljena televizijka, ki se bo čez nekaj mesecev začasno umaknila z malih ekranov in se v zasebnosti doma posvečala večjim stvarem ...

Kako se po letih dela na nacionalki znajdete na komercialni televiziji? Se še spominjate začetkov na Planet TV-ju?

Hm ... kar nekaj časa sem si takrat vzela za premislek o tem prestopu in kar nekaj neprespanih noči dolgujem tej odločitvi, ki se mi je tedaj zdela neznansko velika, ko pa se danes ozrem v tisti čas, se mi zdi, kot da ni bilo nič. Res sem dolgo razmišljala, še ko sem morala odgovornim sporočiti odločitev, nisem točno vedela, kaj bom sploh rekla ... No, ko pa sem se končno odločila, se je - po mesecu počitka - dogajalo ogromno novih stvari. Spoznala sem veliko novih ljudi, delali smo v novih prostorih, kar je bilo v primerjavi z RTV-jem, kjer oprema in prostori segajo še v čas socializma, moderno in tehnološko zelo napredno. Delali smo precej, na začetku tudi 12 ur dnevno.

Nikoli nisem obžalovala svoje odločitve, v tem letu sem se res veliko naučila, bila sem postavljena pred nove izzive, nove vloge ... Tukaj smo manjša ekipa, naši stiki so bolj osebni, moja beseda več velja, na RTV-ju pa se dobesedno izgubiš v konglomeratu ljudi in prostorov.

Ali v vlogi voditeljice kdaj pogrešate kreativno novinarsko delo?

Da, res ga! V prejšnji službi sem imela zelo širok spekter nalog; bila sem novinarka in voditeljica - vodila sem na primer osem dni na mesec, medtem pa sem delala prispevke in imela priložnost poskrbeti za projekt, na katerega sem še danes najbolj ponosna. Gre za Mednarodna obzorja, s katerimi sem se ukvarjala tri, štiri mesece po 10, 12 ur na dan ...

To danes res malo pogrešam, zdaj je moje delo bolj rutinsko, je pa res, da mi je kot mladi mami zato lažje. Tudi v tej vlogi dam vedno maksimalno vse od sebe, ne zahteva pa to od mene večjih naporov, kot bi jih zmogla, saj moram svojo energijo usmerjati tudi drugam.

Sicer smo mlada, nova televizija, ki se na trenutke še išče, kar je povsem normalno, nas pa seveda čaka še veliko dela. Pogrešam druge tipe oddaj, morda dokumentarnih, informativnih, toda morda to pride s časom ... Upam, da bom takrat zraven.

Za voditeljico večerne informativne oddaje ste dokaj mladi. Gledate na to kot na prednost ali slabost?

Ne vem, ali sem res še tako mlada. (smeh) Je pa res, da se ta trend spreminja. Čeprav so tudi nekatere druge znane voditeljice začele mlade, je to precej drugače od časov, ko so na ekranih kraljevali Terček, Vodopivec, Čuček in druga velika imena slovenskega novinarstva oziroma voditeljstva. Mislim, da smo današnjemu novinarskemu tempu marsikdaj lahko kos samo mladi. Po drugi strani se moramo zato bistveno bolj dokazati, vprašanje kredibilnosti in verodostojnosti pa se mi zdi popolnoma legitimno. Ljudje, kot je moj oče, 60-, 70-letniki, si lahko rečejo: "Kaj pa ta mula ve, kaj pa je ona doživela ..." Čeprav sem konec koncev nekaj vendarle že doživela - sem poročena, sem mama, recimo, da sem v najboljših letih. (smeh)

Pred kratkim smo izvedeli veselo novico, da boste drugič postali mamica. Kako se počutite?

Zdaj, ko sem v začetku petega meseca, je končno bolje! Sicer sem imela slabosti že pri Viktorii, vendar je zdaj precej huje in je trajalo dlje. Prvič je bila kriza prve tri mesece, kot po učbeniku, potem je bilo bolje skoraj čez noč. Zdaj pa še vedno nisem taka, kot sem bila pri Viktorii, mi pa vsaj ni več nenehno slabo, pa tudi ne potrebujem vsako noč ravno osmih ur spanca, da sem naslednji dan v redu. Prva nosečnost je bila v primerjavi s to mala malica, vsaj po prvih treh mesecih!

Spominjam se, da sem prihajala domov po deseturnem delovniku, doma sva imela z možem ogromno dela, ker sva urejala stanovanje, pospravljala za delavci in pripravljala stvari za naslednji dan, vendar mi to ni bilo niti najmanj težko! Spala sem tri, štiri ure in se počutila super, kar je zdaj precej drugače. Morda tudi zato, ker me po prihodu domov čaka otrok, kar zna od človeka pri trmasti dveinpolletni deklici terjati kar precej energije in diplomacije. Viktoria je sicer luštna punčka in nimamo nobenih večjih težav, je pa tako zelo trmasta!

Je trmo podedovala po mami ali očetu?

Jaz rečem, da po možu, mož pa reče, da po meni. (smeh)

Bo Viktoria dobila bratca ali sestrico?

Iskreno: res ne vemo! Prva zdravnica je rekla, da bo punčka, druga pa, da bo fantek. Nobena ni bila povsem prepričana. Čeprav so se mi vsi zdravniki takrat smejali, sem prvič kar vedela, da pričakujem punčko, zdaj pa ...

Viktoria pravi: "Mami, jaz bi imela oboje! Bratca in sestrico." Očka navija za fantka, zdaj ko deklico že imamo, meni pa je v bistvu vseeno. Punčke so super in vedno sem si eno želela imeti, no, eno zdaj imam, (smeh) zato mi je pomembno le, da bo vse v redu.

Je bila nosečnost načrtovana?

Seveda! Ko me je Rajko Gerič povabil na Planet TV, je vedel, da imam hčerko, ki je bila takrat stara eno leto, in vedel je, da pri enem otroku ne bom ostala. Tudi doma sva se z možem pogovarjala, da je veliko prednosti, če otroci odraščajo skupaj, po drugi strani pa je ravno tako v redu, če je vmes nekaj let razlike, ker se otroku lahko tako bolj posvetiš. Vseh stvari tako ali tako ne moreš načrtovati, se mi je pa zdelo, da je zdaj za Viktorio zadnji čas, da dobi nekoga, ker se ji kar pozna, da je edinka, ki je bila ljubljena in tudi načrtovana. Je v središču pozornosti in zdaj je že toliko stara, da je začela to že malo izkoriščati, zato je dobro tudi zanjo, da bo dobila bratca ali sestrico.

Res me kakšno leto ne bo 'na sceni', kar pa ne pomeni, da grem v pokoj ali karkoli podobnega! Osebnega življenja in naravnih dogodkov ne moreš ustavljati na silo.

V medijih kroži že precej ugibanj o tem, kdo vas bo nasledil na voditeljskem stolčku ...

Res? Iskreno povedano, ne vem. Mislim, da tudi moj šef Rajko še ne ve oziroma še ni sprejel končne odločitve. Kar nekaj časa sem čakala, preden sem mu povedala, vzela sem si dobre tri mesece, ki ženski po mojem mnenju tudi pripadajo, saj medtem opravi vse teste in vidi, ali je s plodom sploh vse v redu. Možnosti je več; morda bodo iskali zamenjavo v hiši ali pa poskušali dobiti zunanjega voditelja oziroma voditeljico.

Koga pa bi sami najraje videli na svojem mestu? Imate kakšno favoritinjo?

Pravzaprav nimam. Seveda vem, kdo mi je v slovenskem medijskem prostoru všeč, toda to sta dve voditeljici, ki delata na drugih televizijah in sta tam tudi uveljavljeni, zato mislim, da služb ne bi menjali. Sicer pa nisem človek, ki dvomi o sebi, zato me ne skrbi, da bi kakšna dobra, boljša voditeljica prevzela moje delovno mesto. Niti ne razmišljam o tem, da me po vrnitvi ne bi čakala služba.

Medtem ko se veliko sodobnih žensk odloča med družino in uspešno kariero, se zdi, da vi uspešno združujete oboje. Kako vam uspeva?

Če imaš otroka, se moraš brez dvoma odpovedati delu svoje kariere. Če bi me vprašali, kaj bi zdaj najraje počela, bi še potovala po svetu, poskusila bi posneti več dokumentarnih filmov. Kar se tiče zunanje politike, je v Sloveniji izredno malo medijskih hiš, ki bi svoje novinarje pošiljali na kraj dogodka, kjer bi lahko preverjali informacije in ustvarjali svoje zgodbe. To je bila večno moja želja, toda tega si z majhnimi otroki res ne moreš privoščiti. Nekaj moraš brez dvoma žrtvovati, in tudi ko sem menjala službo, sem razmišljala o svojem urniku, torej o tem, da bom delala en teden, potem bom teden dni prosta.

V glavi sem preračunala, koliko časa bom lahko preživela z Viktorio. Tako danes res en teden delam, drug teden pa res nimam drugih stvari. Toda niti tega ne bi zmogla, če ne bi imela vrtca oziroma varuške, staršev, nekoga, ki ti pomaga pri varstvu otroka. Kadar delam, pridem domov šele petnajst minut pred deveto zvečer. Do takrat otroka ne moreš pustiti v nobenem vrtcu, zato nujno potrebuješ bodisi varuško bodisi stare starše, saj ima mož še bolj dinamičen urnik kot jaz. Ves čas se moraš prilagajati trenutni situaciji, pri tem pa pogosto zavrniti nekaj dodatnih poslovnih ponudb, ki bi jih sicer z veseljem pograbil. Pogosto mislim na kakšne uspešne menedžerke, ženske na vodilnih položajih, ki morajo biti stoodstotno vse dneve pri stvari. Jaz sem le takrat, ko sem v službi, seveda pa pridejo dnevi, ko sem zgolj mama, žena in gospodinja.

Kako so videti ti dnevi?

Že v nedeljo, ko zaključim, dobesedno dobim otroka v roke in v ponedeljek ter torek se Viktoria prisesa name kot pijavka, ker me tako dolgo ni bilo. Najprej me pričaka pet strojev oblek, ki jih je treba oprati, poleg opravil v hiši poskušam biti čim več na zraku. Sem športno naravnana in pogrešam naravo, preživljanje časa na svežem zraku, ki ga v tednu, ko delam, zares primanjkuje ... Tudi kuham! In to zelo rada ...


Napisala: Tjaša Banko

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

StorySTORY 02/2014

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story Story 02/2014

Story Story 02/2014, od 30. 12. 2013

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri