Jurij Zrnec: "Nimam stroge vzgoje"

Jurij Zrnec: "Nimam  stroge vzgoje" (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Story
24. 8. 2012

Igralca Jurija Zrneca smo obiskali na enem izmed zadnjih snemanj drugega dela filma Gremo mi po svoje. Samo za revijo Story je spregovoril tudi o svojem zdravju, delu z ženo Sabino Kogovšek in mladih talentih, ki se kalijo.

Story: Obiskali smo vas na 39. dan snemanja. Kako je do zdaj potekalo snemanje filma Gremo mi po svoje 2?

Rekel bi, da precej drugače kot snemanje prvega dela. Čutiti je razliko v energiji, saj se tokrat z ekipo že vsi dobro poznamo in smo zato tudi malce razbremenjeni. Tokrat ni čutiti prav nobenega pritiska, gre nam kot po maslu in nenehno nas spremlja občutek, da smo tu v gorah skoraj na pol na dopustu. Seveda delamo s polno paro, a vseeno je malo drugače kot pri snemanju prvega filma Gremo mi po svoje, saj je tokrat delo bolj porazdeljeno med igralce. Več jih nastopa v glavnih vlogah, kar se pozna tudi pri besedilu, saj ga ima vsak posameznik posebej občutno manj.

Story: Gotovo ste v času snemanja s pomočjo ostro izurjenega igralskega čuta ujeli kakšnega naturščika, ki se je izkazal za izredno nadarjenega, kajne?

Seveda, več jih je, a dva otroka prav izstopata, ker sta popolnoma 'nabrita'. Jakob in Rok, stara sta okoli sedem ali osem let, že kažeta prave igralske veščine. Njuna nadarjenost je očitna že, ko samozavestno stopita pred kamero in ostaneta povsem naravna, tudi ko režiser reče: Akcija, ter svojo repliko povesta nič kaj naučeno.

Story: So otroci pridni ali vam delajo kaj preglavic?

Pri snemanju prvega dela je bilo precej bolj pestro ... pridni so bili.

Story: Se drugi film vsebinsko razlikuje od prvega? Vam je bilo snemanje novega dela v izziv?

Iskreno se mi zdi, da smo že med snemanjem prvega filma vedeli, da bomo posneli nadaljevanje. Vsekakor gre za odličen mladinski film z aktualno, večno tematiko, saj v prvem delu ni bilo nekega definiranega zaključka. Imel si občutek, da bi se o tej temi dalo še veliko povedati. Edini izziv, ki smo ga čutili prav vsi, je bil, od kod se bo vzel denar in ali bomo projekt sploh lahko izpeljali.

Story: Ali bosta filma Gremo mi po svoje 1 in 2 nekoč postala kultna mladinska filma? Mislite, da jih bodo gledali tudi vaši otroci?

Moja starejša je doma že bežno gledala prvi del, a je bila še premajhna, da bi bila povsem pozorna. Vsekakor pa mislim, da bosta postala kultna filma, saj bodo med prvim in drugim minila tri leta, kar pomeni, da prihajajo nove generacije mladih oboževalcev. Nove generacije pomenijo nove 'mulčke', film pa bodo vsake toliko seveda tudi znova predvajali. Vsekakor mislim, da spada med vse kultne, ki smo jih Slovenci ustvarili: od Sreče na vrvici do Poletja v školjki 1 in 2.

Story: Se vam zdi škoda, da so takšni filmi narejeni samo vsake toliko časa?

Dela se premalo tovrstnih filmov, saj je bila vmes med vsakim velika luknja. Bilo je kar nekaj televizijskih nadaljevank, ne pa filmov. Zdi se mi kar zahteven žanr, sploh če v filmu igrajo večinoma otroci. Režiser mora biti izjemno specifičen in imeti veliko potrpljenja. Z otroki je težko delati, saj niso igralci. Veliko je ponavljanja, ker nimajo potrpljenja. O koncentraciji sploh ne bi izgubljal besed, saj od 12 ali 13 let starega otroka ne moreš pričakovati, da bo štiri ure stal pri miru.

Story: Kot smo imeli priložnost videti, je snemanje precej naporno. Ponavljanje in sta­nje na žgočem soncu po 12 ur ...

Kakšni dnevi so bili res prav 'peklenski'...

Story: Kako je z vašim zdravjem? Ste z lahkoto sprejeli novo vlogo in s tem nov podvig?

Ekipo sem predhodno malce opozoril, saj tudi sam nisem vedel, kako bo potekalo zdravljenje. Imam redne kontrole pri zdravniku in še vedno se antikoagulacijsko zdravim. Do jeseni ali zime bom še takole, zato sem bil kar malo v skrbeh glede snemanj, možnih zapletov, ki bi lahko bili precej neprijetni za film. Ne bi bilo ravno dobro, če bi moral vmes skočiti v bolnišnico. A ni hudo, vse je v redu in ni nobene panike.

Ste v tem času naredili kakšno življenjsko spremembo?

Ne, razen tega, da sem izgubil 20 kilogramov in jih za potrebe snemanja spet dodal 15. (smeh) Vsekakor malo manj kadim in se marsičemu tudi odrečem. Pred tem sem res veliko delal in na koncu so se mi projekti povsem križali. Prekrivali so se, kar je bilo že z matematičnega vidika povsem nerešljivo, saj bi moral biti ob istem času na dveh koncih hkrati. To me je povsem utrudilo in nenehno sem se spraševal, kako bom vse izpeljal do konca in se zadeve strateško lotil. Ob vsem tem človeka napade čudna tesnoba in po tem se mi je 'hvala bogu' zgodilo nekaj, da sem se malce ustavil. Sicer je prišlo v precej grdi obliki, a vse je za nekaj dobro.

Story: Vaša draga tudi sodeluje pri filmu. Kako je igrati z ženo? Sta skupaj v kakšnem prizoru?

Igralec je igralec, vsak zase. Sabina v filmu igra inšpektorico, ki je kar 'naporen in strog' človek. Na sami lokaciji, filmu, je kar veliko prisotna. Tako da skupaj igrava v nekaj prizorih.

Story: Potem gotovo kdaj tudi skupaj vadita. Vam je seksi videti ženo kot inšpektorico?

Vse je strogo profesionalno. Če ti je lik antipatičen, moraš tako igrati ne glede na to, kdo ga igra. Primoran si ga jemati kot antipatičnega.

Story: Ampak vi ste tudi v tem filmu izredno simpatičen vodja, kajne? Ali ste tokrat pridobili kaj strogosti?

V nasprotju z vlogo v prvem filmu sem letos malo bolj tih. Lik je drugačen, saj se je spremenil, malce se je celo postaral, ustalil in vsekakor ni več tako zelo tečen in militanten. A ne smem izdati vsega ...

Story: Ste tudi v resničnem življenju militantni ali ste tako zabavni, kot vas poznamo?

Ah, ne, vsekakor sem bolj zabaven. Ne derem se prav veliko in nimam stroge vzgoje.

Story: Zaupajte nam kakšno prigodo iz filma!

Na lokaciji se dogaja marsikaj, saj je vzdušje povsem sproščeno. Kadar nam ne delajo preglavic vreme, letala ali ptiči, se velikokrat nasmejimo do solz. Večkrat se zgodijo lapsusi pri replikah in tem se potem vsi nabrito režimo. Včasih moramo zaradi tega posneti ogromno ponovitev, saj se ti smešna zmota v dialogu vtisne v spomin in te dolgo ne spusti. To sproži val glasnega krohota in vse, kar lahko storiš, je, da človeka ne gledaš neposredno v oči. Tako je tudi težje igrati, a na koncu se moraš vendarle skoncentrirati in izpeljati repliko. Na lokaciji je bil tudi Tadej Toš, ki prav tako igra v filmu, in lahko si le predstavljate, kako sva se lovila in zezala.

Story: Kakšnega svizca ali medveda pa niste dobili v kader?

Težav s tem nismo imeli in tudi sicer v filmu nastopa bolj malo živalic. V prvem delu je bila papiga, zdaj pa se mi zdi, da imamo eno kuro. Tudi ko smo snemali na vrhu Mangarta, nismo srečali nobenih svizcev. Lokacije so bile tako lepe, spet bo film kot ena lepa razglednica.

Story: Ste bili kdaj tabornik?

Nikoli! Sicer sem bil v šoli na enem izmed sestankov, ker sem se želel včlaniti prek sosedov. Na koncu me ni pritegnilo, ker se mi je zazdelo, da nisem ravno ustvarjen za petje in skupinsko 'mrmranje'. Vse skupaj je delovalo preveč vojaško. Sploh si ne predstavljam, da bi meni nekdo tako predaval kot jaz tabornikom v filmu ... to pa ne!

Story: Mislite, da starši otroke vpisujejo k tabornikom tudi zato, da se za nekaj tednov 'znebijo' otrok?

Mislim, da ne, ker je tudi tukaj veliko otrok, ki so nadvse ponosni taborniki. Vsi pravijo, da radi hodijo med tabornike, ker napredujejo in se borijo za čine. Razmišljam, da bi morda med tabornike vpisal tudi svoje otroke. Zdi se mi, da gre za odlično izpopolnjevanje, saj se otroci naučijo nekih vrednot, naučijo se spoštovati naravo, učijo se orientacije in nešteto drugih stvari. Predvsem se mi zdi odlično, ker niso samo zaprti v apartmaju na morju.

Story: Boste šli z družino kaj na počitnice?     

Smo že bili vmes, med snemanjem filma. Še dobro, da je film na pol počitniški. Tako je celotna ekipa z eno nogo na oddihu. Morda bi bilo še bolje, če bi ga snemali na morju, da bi se lahko šli zvečer kopat. Smo pa v hribih, kjer je prav tako zelo lepo. Res je lepo gledati te hribe, odtehta marsikaj. Vsekakor se med delom lahko zaradi tako lepe pokrajine tudi spočiješ in vmes greš še na kakšen izlet. Mislim, da bomo večkrat prišli sem. Vljudno vabljeni v te čudovite kraje! Pa saj tu naokoli hodi tudi Janša, kajne?

 

Napisala Manja Plešnar

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story