Pevka Kataya ima zelo prepoznaven glas, zato ni nič čudnega, da si ga želijo tudi pri ustvarjanju risank. Njen glas pa se sliši tudi čez lužo.
Čeprav vas poznamo kot pevko, pa se čedalje več ukvarjate s sinhronizacijo risank. Kako je sploh prišlo do tega?
Kot umetnica in artistka se rada preizkušam na različnih področjih. Ponudba za sinhronizacijo risank je prišla spontano, jaz pa sem jo sprejela. To je bilo pred štirimi, od takrat pa sem posnela že nešteto vlog in oglasov.
Predvidevam, da se tako lahko z mislimi preselite v svoje otroštvo in pravljični svet risanih junakov. O čem razmišljate v studiu?
Nisem sploh še odrasla, zato se mi ni treba nikamor 'preseliti'. V studiu se včasih tako zatopim v dogajanje risanke, da se zgodi, da pozabim, da snemam. Potem pa me tonski tehniki kregajo, zakaj ne sledim delu, saj me zanima, kako se bo risanka odvila.
Katero risanko pa ste imeli vi najraje v otroških letih?
Veliko jih je bilo, med najljubše štejem Sneguljčico, Rdečo kapico in Smrkce.
Kako na dan prikličete to svojo otroško naravo in igrivost, ki jo izražate z glasom?
Sinhronizacije ne dojemam kot delo. Ljubim to početje in ko snemam risanke, sem dejansko lahko to, kar sem, glasna, razigrana, srčna, nežna, impulzivna ... Pokažem lahko vse plati svojega značaja.
Svoj glas ste posodili že kar nekaj risanim junakom, od Smrkete, Čebelice Maje do Jewell v uspešnici Rio. Kaj je za vas največji izziv, ko se lotite sinhronizacije?
Junaki se razlikujejo med seboj, vendar mi ni nič posebej težko. Rada imam svoje 'delo', lahko pa bi rekla, da se rada potrudim s kompleksnejšimi značaji, kot so Jewell, Astrid, Zvončica ali Smrketa.
Kakšen pa je občutek, ko gledate risani film in zaslišite sebe?
Malce čuden. Me pa osrečujeta odziv gledalcev in dejstvo, da vem, da smo z ekipo opravili odlično delo in v projekt dali delček svoje duše. To je največje veselje.
Pred dnevi ste se v kranjskem kinematografu Cineplexx udeležili premiere celovečernega filma Kako izuriti svojega zmaja 2, kjer ste upodobili lik bojevite Astrid. Pa ste tudi po naravi tako 'trdoglavi'?
Res ne vem, kako, ampak vedno igram like, ki imajo neki moj aspekt oziroma jaz njihovega. Maja je nežna in iskriva, Smrketa malo naivna in Astrid je trmasta za znoret, pa čeprav ljubi svoje prijatelje in svojega fanta Vikija, zvesto sledi svojemu srcu in ne bi 'prodala' svoje duše, če ve, da ima prav. Takšna sem tudi jaz in ne morem iti čez svoja načela, pa tudi če na koncu potegnem ta kratko, po domače rečeno.
Vsekakor vam ta lastnost pomaga tudi pri pevski karieri, saj ste tako rekoč že prodrli v tujino. Po uspešnem glasbenem 'krstu' v Los Angelesu načrtujete ponoven obisk, kajne?
Hvala za tako lep kompliment. V Los Angeles se odpravljam že to poletje za malo dlje časa, saj je bilo 14 dni čisto premalo za vse obveznosti, ki me tam čakajo. Vsi, ki so kdaj kaj kariernega dosegli, pa dobro vedo, da se velike stvari ne dosežejo čez noč, tako kot se BMW-ja ne sestavi v enem dnevu.
Sodelovanje s priznanim producentom Kukom Harrellom je torej obrodilo sadove. Nam lahko zaupate kaj več?
Kuka lahko štejem med svoje prijatelje, in to mi je v veliko čast. Trenutno ne morem reči ničesar konkretnega, samo to, da me čakajo snemanja in nastopi, ki se jih zelo veselim. Tako kot ur v studiu z ljudmi, ki jih spoštujem zaradi vsega, kar so dosegli in tudi naredili zame.
Rekli ste že, da bi se bili zaradi svoje kariere brez oklevanja pripravljeni preseliti čez lužo. Torej se čez nekaj let vidite na kakšni rdeči preprogi med slavnimi in bogatimi?
Sanjati je treba na veliko, vendar vseeno z nogami na tleh in seveda med trdim delom. Zato me čaka še veliko odrekanj in neprespanih noči, za selitev pa bom rekla slednje: če bi bila priložnost prava, bi razmišljala tudi v tej smeri. Zgodilo se bo, kar se mora, karte so padle.
Napisala: A.K.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del