Maja in Nina Šušnjara: "Sva sorodni duši"

Umetnici z veliko vizijo (foto: Klemen Razinger) Klemen Razinger
Vir: Story
3. 4. 2014

Maja in Nina Šušnjara sta izjemno kreativni duši, ki delujeta v odlični simbiozi. Sestrski tandem namreč sodeluje povsem organsko, saj sta ljubeči sorodni duši že od nekdaj izjemno povezani.

Nobeno naključje ni, da sta se obe izoblikovali v umetnici z veliko vizijo. Maja v odlično vizažistko in Nina v čudovito modno oblikovalko. Tokrat sta prvič spregovorili o medsebojni ljubezni in spoštljivem odnosu, ki ga gojita že vrsto let.

Nina, na profilu na Facebooku ste zapisali: "Deklice s sanjami postanejo ženske z vizijo," in citatu dodali fotografijo, na kateri sta s sestro Majo. Je res tako?

Nina: Dejansko je bilo tako. Že od malega sem vedela, kaj bom počela, Maja pa je bila vedno izredno kreativna v vsem, česar se je lotila, in kar nekaj časa sem jo prepričevala, da bi se osredotočila na umetniško izražanje.

Maja: S študijem komunikologije sem se usmerila v druge vode, ampak to me ni nikoli povsem potešilo. Ko sem gledala Nino, sem si mislila, kako je njej lepo, in potem je nekako spontano prišlo do tega, da sem se podala na pot estetike.

Nina: Ko sva bili majhni, sva imeli skupno sobo in Maja je bila tista, ki je lepo risala po stenah, tako da ima to v sebi že od nekdaj, in tudi ona je umetnica.

Maja in Nina

Umetniki ponavadi živijo za trenutek. Torej, Maja, lahko rečemo, da je pri vas nekaj časa vztrajno iskal smisel vaš razum?

Maja: Nina prikimava tvojim besedam, jaz pa kar malo odkimavam. Imam se za osebo, ki jo zanima veliko stvari, in vedno sem izhajala iz tega, da nekaj bom počela v življenju, kaj to bo, pa je bilo vedno pod vprašajem. Izredno me je zanimala ta 'neumetniška' podjetniška plat, a tudi tista druga. Rekla bi, da sem se prepustila toku, in na koncu se je izšlo tako, kot se je moralo.

Nina: Če se primerjava, je Maja veliko bolj razumska in načelna kot jaz.

Maja: Nina pa ima zdravo pamet in hitro se odloči.

Nina, vi ste se najbrž morali naučiti podjetništva, kajne?

Nina in Maja: Obe se še zdaj učiva.

Nina: Ta vidik vpliva na tvojo kreativo, ker se moraš znati ukvarjati tudi s temi stvarmi. To moraš znati odklopiti, ampak zdaj se ukvarjamo s tem, da bo lahko vsak prevzel svoj del posla, in takrat se bom lahko povsem posvetila kreativi.

Maja: Že od nekdaj imava vizijo in cilje, kako naj bi nekaj bilo. Ti cilji najbrž niso nikoli majhni in moraš si jih postaviti visoko, ker če prideš na polovico, veš, da si naredil že veliko. Glede na zastavljene cilje se nama zdi, da je življenje prekratko.

Nina: Ravno, ko bom rekla: "No, zdaj smo pa tam," bom morala oditi. (smeh) Vedno potrebuješ nove cilje, ki so spodbuda za nadaljnje delo, za zagon in kreativnost.

Nina in Maja

Kreativci imate gotovo dneve, ko vam gre, in dneve, ko enostavno nimate moči za nadaljnje delo, kajne?

Maja: Seveda. Sploh pa od dela, ki ga opravljava, velikokrat potrebujeva odmik. Morava se odstraniti, tako kot pravijo za ljudi, ki se imajo radi. Moraš biti malo ločen, da se imaš potem še raje. Da bi videl možnost napredka, se moraš oddaljiti.

In kam se zatečete?

Nina: Jaz v New York. (smeh) Ravno zdaj grem ...

Maja: Za fizično odsotnost grem na kakšen otok, kjer ni ničesar, sicer pa se je treba okupirati z drugimi stvarmi. Tudi to, da sem mamica, je terapevtsko.

Nina: To, kar delava, so najini hobiji in srečo imava, da so postali delo. Ti hobiji naju nenehno spremljajo, saj tudi v prostem času nikoli zares ne uživava v brezdelju. Sklepam po sebi, ker nenehno razmišljam o delu, ponavadi o njem tudi sanjam, in to se nikoli ne konča. Včasih se res moraš distancirati in si vzeti čas za druge stvari, za prijatelje, družino ...

Maja: Dobro je imeti okoli sebe tudi ljudi, ki niso iz tega posla.

O čem pa se največkrat pogovarjata? Več ali manj o delu?

Maja: Res se veliko pogovarjava o delu, kar je pri nama povsem spontano, saj je za naju to izjemno prijetna tema.

Nina: Pa tudi izmenjujeva si mnenja. Majo prvo pokličem za mnenje. Ona mi bo najbolj iskreno povedala in zna mi reči tudi ne, kar je zelo pomembno.

Maja: Potem pa se jezi. (smeh) In jo znova vprašam, ali jo zanima resnica ali ne. Nina pa je moja svetovalka in merilo. Z izkušnjami se dopolnjujeva, čeprav jih ima Nina načeloma več, jaz pa jih imam na katerem drugem področju. Brez njene potrditve se sploh ne želim odločiti ...

Nina: In potem čaka, da ji odgovorim ... (smeh)

Maja: In jaz rečem, Nina, prosim, pokliči me, ker moram javiti ...

Torej ste druga drugi največja opora in hkrati največji kritik?

Maja in Nina: Da.

To najbrž izhaja iz lepega odnosa, ki ga gojita že vse življenje, ne?

Maja: Lepega in temperamentnega tudi ...

Nina: Znava biti zelo neprijetni za najino družino, a se imava neizmerno radi. Čeprav se hudo sporečeva, sva lahko naslednjo sekundo povsem mirni, kot da se ni nič zgodilo. Starši velikokrat tega ne razumejo in se odzovejo zelo čustveno. Ampak midve se spreva in greva naprej. To se mi zgodi samo z Majo. Z drugimi moram razčistiti in predelati, z njo pa nikoli. Čez pet minut jo že vprašam, ali je lačna. (smeh)

Nina in Maja

Katera izmed vaju pa je bila večja nagajivka, ko sta bili mlajši?

Nina: To smo bili pa mlajši otroci, bi rekla. (smeh)

Maja: Obdobja so se malo menjala. Nina je bila lahko malce bolj nagajiva, jaz pa kot starejša in predana sestra nikoli nisem smela vračati 'udarcev', ker naj bi bili starejši tudi bolj pametni, in to mi je šlo na živce. Po drugi strani pa sem izkoriščala to, da sem starejša, in se malo obnašala kot šefinja.

Nina: Lahko vam povem anekdoto, kako sva pospravljali sobo. Bila sem še čisto majhna in Maja je bila moj idol. Ko nama je mama rekla, da morava pospraviti sobo, je Maja naredila načrt, ki je bil takšen: "Zdaj pa tako, jaz bom tukaj stala ..."

Malo omili, Nina, ker ni bilo čisto tako. (smeh)

Nina: "... tukaj bom stala in ti govorila, kam moraš kakšno stvar pospraviti, ti moraš pa v najhitrejšem možnem času to narediti." Iz tega je naredila igrico, jaz pa sem švigala po sobi levo in desno. Takrat se še nisem zavedala, kaj počnem, pozneje pa je izbruhnil upor. (smeh)

Maja, vem da ni ravno lepo, ampak bravo!

Maja: Kajne? (smeh)

Nina: Lahko pa povem tudi to: za Majo vedno pravim, da je moja polovička. Če ne bi bilo fantov, bi lahko rekla, da je Maja moja sorodna duša. Vedno je bila zaščitniška do mene, že kot otrok se je postavila zame.

Maja: To je vzgoja, ker si v družini res vedno stojimo ob strani. Verjamem, da ti je marsikaj olajšano, če imaš srečo, da se rodiš v takšno družino. Po mojem mnenju to izhaja tudi iz občutka, ki so mi ga vsadili starši. Mojega pač nihče ne bo oškodoval.

Nina: Jaz imam tudi drugo teorijo. Imam občutek, da je bila Maja v prejšnjem življenju moja mama. Vedno me je čuvala in me tudi rešila pred ugrabiteljem. Igrali sva se na igrišču in k meni je pristopil moški, ki mi je ponujal čokolade in mi prigovarjal, naj grem z njim. Rekel mi je, da moj ati pravi, naj grem z njim. Verjela sem mu, ker sem očeta poznala samo pod tem 'imenom'. Pojavila se je Maja in me rešila.

Maja: Spomnim se, da jo je vlekel za eno roko, jaz pa za drugo.

Torej sta odlični sestrici. Maja, kako se Nina znajde v vlogi tete?

Maja: Hčerka jo obožuje in kliče jo Ninči. Nenehno sprašuje po njej. Zelo se imata radi, in čeprav ni crkljivček, se k Nini vedno rada stisne.

Nina: Jaz pa obožujem njo, zelo! Je zelo samosvoja, mnenje je imela, še preden je začela govoriti. Ni zelo punčkasta in ne mara se stiskati, danes pa se je približno 15 minut in vse mi je dovolila. Bila sem zelo vesela.

Nina in Maja

Nina, kdaj boste pa vi imeli otroke?

Nina: Malo bom še počakala, potem pa bom. (smeh)

Kariera je očitno v ospredju. Kaj boste počeli v New Yorku? Pripravljate kaj posebnega?

Nina: Za tem se stremi. (smeh)

Maja: Da.

Torej sestrske skrivnosti obstajajo?

Maja: Vedno. Bilo bi dolgčas, če bi vse povedali. Nikoli ne veš, morda te neka ideja pripelje do druge, tako da ne smeš prekmalu govoriti. Pa ne zato, ker ne bi želel česa izdati, ampak nikoli ne veš, kje končaš.

Nina, ali kdaj kot stilistka Maji priskočite na pomoč?

Maja: Ko je res pomembno, se 'kobila obuje'.

Nina: (smeh)

Maja: Sicer pa toliko spremljava druga drugo, da sva privzgojili občutek za drugo stran. Odkar je Nina uspešna in aktivna modna oblikovalka, sploh ne znam več ničesar kupiti v trgovini. Če se pa že odločim, kupim stvar, ki ima še danes na sebi etiketo. Brez Nine kar težko kaj kupim, ker se je do zdaj nakup vedno izkazal za najboljšo naložbo. Medtem ko je Nina estet v pravem pomenu besede na vseh področjih in seveda talent za vse. Obvlada ličenje, povsem brez težav bi lahko počela tudi to, odličen občutek ima za pričeske, stajling, notranjo opremo ... Vsa področja, povezana z estetiko, pokriva s svojim dobrim občutkom.

Maja, koliko oblek s podpisom Nina Šušnjara imate v omari?

Maja: Nina, kaj naj rečem?

Nina: Veš, koliko? Tri ...

Ima nekaj svežega.

Maja: Zdaj imam še plašč. Sem in tja si kaj podariva. Lahko pa jo pokličem 24 ur na dan za nasvet, in to je velika prednost.

Napisala: Manja Plešnar

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

StorySTORY 14/2014

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story Story 14/2014

Story Story 14/2014, od 26. 03. 2014