Manca Simčič ni samo življenjska sopotnica pevca skupine Siddharta Tomija Megliča, je tudi izjemno uspešna manekenka in mamica dveh otrok, ki uspešno krmari med gospodinjskimi in kariernimi vodami. K svojemu že tako polnemu urniku je zdaj dodala še delo na sodišču, a nasmejana Manca se vseh obveznosti loteva z veliko pozitivne energije. In te ji ne zmanjka niti takrat, ko je njen Tomi zaradi koncertov odsoten ...
Polno zaposlena mama čez dan in profesionalna manekenka zvečer. Kako usklajujete ti na videz popolnoma različni vlogi in kako vam uspe, da blestite v obeh hkrati?
Hvala, vendar mislim, da v nobeni vlogi prav ne blestim. Obožujem najina otroka in želim si biti dobra mama, ali mi to tudi res uspeva, pa bo pokazal čas. Biti manekenka je sicer zelo lepo, vendar mi za zdaj pomeni predvsem vir dohodka. Žal ali pa na srečo o sebi ne morem govoriti kot o profesionalni manekenki.
Obenem ste pred kratkim začeli tudi službo na sodišču. Se nekoč vidite v vlogi uspešne pravnice ali na katerem drugem področju?
Že skoraj leto dni sem volonterska pripravnica na sodišču, saj si želim v bližnji prihodnosti opraviti pravniški državni izpit (PDI) in morda nekoč postati dobra sodnica.
Otroka, ki zahtevata popolno predanost, partner glasbenik, ki je veliko odsoten ... od kod energija za vse?
No, saj je naporno, a verjetno nič bolj kot pri večini družin. Otročka sta v vrtcu, popoldneve pa, če je le mogoče, preživimo skupaj s Tomijem. Kadar sem z njima sama, kar ni prav pogosto, razen v določenih obdobjih, pa vsekakor poskrbimo, da je živahno, pa čeprav malo bolj naporno.
Si vzameta s Tomijem čas zase? Kaj takrat počnete, kako napolnite baterije?
Čas zase si vzameva, predvsem kadar si želiva (največkrat) večernega druženja s prijatelji. Oba imava čudovite starše, brata, sestro in njune partnerje, ki nam vedno, kadar potrebujeva čas zase, ponudijo pomoč in otroka vzamejo. Seveda je to tudi njim v veselje, tako da je v bistvu pomoč vzajemna. (smeh)
Kaj vse še počnete: študij, služba, gospodinja, zaposlena mama ... Kako skrbite za svoje telo, da ste na pisti tako postavni?
Živimo v četrtem nadstropju brez dvigala in glede na to, da smo zelo mobilni, grem po domačih stopnicah vsaj petkrat na dan. (smeh) Skoraj vsak dan se z otrokoma odpravim tudi na potep, na katerem teka, lovljenja in podobnih razgibavanj ne manjka. S kakšnim drugim športom pa se rekreativno redno ne ukvarjam.
Kako preženete utrujenost?
Zlahka predvsem poleti - v prijetni senci s pogledom na morje. Čez leto pa vedno v družbi mojih zlatih prijateljic in prijateljev.
Kako poteka konec tedna pri vas doma?
Vikendi so zame najbolj naporni, saj Tomija navadno takrat ni doma. Tudi otroka sta takrat še bolj nemirna, ker ga zelo pogrešata. Zdaj sta že toliko stara, da nisem več samo jaz tista najpomembnejša (tako kot v prvem letu njunega življenja), temveč oba.
Ste kdaj razmišljali, da bi po porodih opustili manekensko kariero?
Sem, vendar kot že omenjeno, je to za zdaj moj edini vir dohodka in po vrhu še aktivnost, ki mi ne vzame preveč časa.
Je Tomi dober oče?
Zelo.
Bosta imela še kakšnega otroka?
Ne, tega ne načrtujeva.
Najbrž ni vedno lahko, je pa lepo biti tudi prepoznavna mama. Kako se spopadate s prepoznavnostjo pri nas in kako obvarujete otroka pred tem?
Mislim, da res nisem zelo prepoznavna, sploh pa ne toliko, da bi mi to povzročalo kakršnekoli težave. Tudi otrok mi še ni bilo treba obvarovati pred kakšnimi posegi, ki mi ne bi bili všeč.
Domen Mavrič za revijo Story
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
