Marijan Novina se v teh dneh verjetno zabava na svoj račun, kot se že dolgo ni. Ne zgodi se namreč prav pogosto, da človek praznuje tri desetletja na sceni, pri tem pa je za povrh še čil, zdrav in mladosten.
Tisti, ki boste še enkrat, dvakrat ali celo trikrat prebrali, se vseeno ne motite in ste pravilno prebrali. Marijan zares praznuje 30 let! Pa to ni ne zapoznela prvoaprilska potegavščina in še manj tiskarski škrat.
Koliko tistih, ki vas ne poznajo zasebno, vam v resnici sploh verjame, da se na odru po stažu pravzaprav počasi bližate že skoraj starodobniku?
Nihče. Zares nihče! (smeh)
Ampak je vendarle res.
Čisto res.
Vas moti, da vam ne verjamejo?
Sploh ne! Zabava me in še meni samemu se zdi malce neverjetno. Nastopam namreč od leta 1984, ko sem pri desetih letih z družinskim triom Novina prvič zares stopil na oder z bratom Borutom in očetom Marijanom. Od takrat dalje sta oder in glasba moja stalnica. Ja, že 30 let.
Spomini na tiste čase?
Lepi ... kot družina smo bili ves čas skupaj, živeli kot eden, se zabavali in prepevali. Večinoma smo nastopali na dobrodelnih koncertih, hotelskih plesih, nastopali smo tudi v tujini in prepevali cerkvene pesmi v naši priredbi. (smeh)
Vašo glasbeno pot in pozneje tudi življenje samo je precej zaznamovala bolezen.
Da, na žalost. Oče je bil že takrat hudo bolan in je verjetno tudi zato še toliko bolj želel pomagati bolnim otrokom. Tako njegova kot pozneje tudi bratova življenjska pot se je prav zaradi bolezni veliko prehitro končala. Leta 1999 sem stopil na samostojno pot.
Na sceni ste že prekaljeni, starostno pa pravzaprav še mladenič. Gre to dvoje skupaj pri delanju različnih bilanc?
Gre. Človek lahko te bilance dela kadarkoli, pa naj ima pokazati kaj ali nič. Čeprav ni vedno lahko, pa je treba stvari malce tudi strniti. Zmagal sem na Orionu, nastopil na Slovenski popevki, Melodijah morja in sonca, Hit festivalu, Festivalu Črtica, na Emi, udeležil sem se vrste mednarodnih festivalov v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Belorusiji, na Hrvaškem ... Imam več kot 70 avtorskih skladb. Mojo sobo krasijo številne mednarodne nagrade, plakete, pokali, ponosen pa sem tudi na veliko zahval za svoje dobrodelno delovanje. Nagrade na mednarodnih festivalih so mi dale potrditev, da to, kar delam, delam s srcem in dobro. V 30 letih glasbenega dela sem doživel veliko radosti, ki jo glasba prinaša, in tudi nekaj razočaranj, saj je ta biznis veliko več kot le kvalitetna glasba.
Bi se po vseh letih na odru in tudi nekaj že v življenju lahko oziroma znali opisati?
Igram klavir, klaviature, harmoniko in kitaro, pojem in pišem glasbo ter besedila. Sem 'mali fant' izpod Gorjancev in živim normalno življenje. Sodeloval sem v Kmetiji slavnih, kjer so me ljudje lahko bolje spoznali takšnega, kot sem. Delovni fant, ki se ne pusti zajebavati, po domače rečeno. Mislim, da nisem klasična oseba, kot bi se lahko reklo. Ne živim v zabetoniranih kalupih družbe.
Ste posebnež? Morda celo upornik?
Ne, ne bi rekel. Verjetno mislite zaradi videza?
Tako. Na neki način ste videti kar malce strašljivo ...
Res? (smeh) Nič zato. Imam pač daljše lase in tetovaže. Pa kaj?
Ste kljub temu prijazen fant?
Čisto! Absolutno. Ampak tudi razjeziti se znam kdaj. Čisto malo sicer, ampak vseeno.
Posebno v času med Kmetijo slavnih in po njej vas je bilo povsod mogoče opaziti. Zadnje čase pa nič več. Kako to?
Saj se pojavljam, vendar precej manj kot takrat. Nekako sem se tudi sam malo umaknil. Pridejo takšne in drugačne situacije, vse je del posla, kot je moj oziroma glasbeni. Tudi pojavljanje v medijih.
Ste s sotekmovalci s Kmetije še v stikih? Ali kaj sodelujete?
Sodelujemo ravno ne, stike pa imam s Fredijem, Danielom, Suzano, Ines ...
Menda obožujete kuščarje. Je to del vašega značaja?
Morda. Všeč mi je misel na zmaja! Njegovo glavo imam tetovirano tudi na roki. Legvan pa je nekakšen mali zmajček.
Ob okroglem jubileju pripravljate kaj posebnega? Jubilejni cede morda?
Da in ne. Cede sem že posnel pred nedavnim. Zgoščenka Popotovanje združuje moje devetletno mednarodno potepanje po festivalih v obliki 31 skladb. Eno sem očitno dodal zraven že kar za naprej ... Mogoče kot zanimivost, gre pravzaprav za dve zgoščenki, eno v slovenščini in drugo v hrvaščini, dodana pa je tudi skladba v makedonščini. Kakšne druge pa ob tej priložnosti kljub okrogli obletnici še ne bo. S fanti iz spremljevalnega benda bomo imeli nekaj koncertov ob mojem odrskem rojstnem dnevu.
Ob vstopu v naslednje glasbeno desetletje ste moči združili tudi z novim menedžerjem. Tudi vi ste prišli pod okrilje Silva Bezjaka iz Estrade Jokerja, ki sicer skrbi še za kar nekaj drugih glasbenikov.
S Silvom sem začel poslovno sodelovati, ko sva se spoznala, pa tudi od nekaterih drugih, s katerimi je ali sodeluje, sem slišal, kar sem slišal. Sodelovanje je pravzaprav še sveže. Mislim, da se bova dobro ujela. No, to bo pokazal seveda čas. Ena od stvari, ki so mi všeč pri njem in ki jo lahko že rečem, je to, da ne govori preveč in ne obljublja nemogočega. Kar reče, tudi naredi! Veselim se sodelovanja in čim več nastopov s fanti iz spremljevalne skupine, ki so odlični glasbeniki.