Nekdanja miss Universe, 26-letna Marika Savšek, s partnerjem Jernejem pričakuje prvega otroka. Novica o njeni nosečnosti je prišla dokaj pozno, saj se je Marika borila z nenehno slabostjo, ki se je zdaj na srečo umirila. Trenutno je v prelepem obdobju in z Jernejem se že veselita marca, ko bo na svet prišel nov družinski član.
Čestitke ob veseli novici! Je bila nosečnost načrtovana?
Z Jernejem sva skupaj že pet let in že dolgo je bilo v zraku vprašanje o dojenčku. Junija sva se pogovarjala o tem, ali je zdaj pravi čas, ker jaz nimam redne službe ... Po drugi strani pa sva se vprašala, kdaj je pravzaprav pravi čas za to. Čez mesec dni sem zanosila.
Ste pričakovali, da boste noseči tako hitro?
Sploh ne, bila sem zelo presenečena in vesela. Ko sem videla, da mi zamuja menstruacija, sem se še vprašala, kaj bi to lahko bilo. Potem dolgo nisem naredila testa, ker sem vedela, da sem noseča. Test je samo to potrdil.
Kdaj ste prvič začutili, da ste noseči?
Po mesecu dni, ko mi je postalo izredno slabo. Ta slabost se je nadaljevala do decembra, s tem, da sem do novembra bruhala skoraj vsak dan. Bila sem doma, priklenjena na posteljo, nikamor nisem šla. Novembra sem šla na prvi dogodek, prej pa nič. Slabo mi je bilo tudi na morju. Z novim letom se dobro počutim in imam veliko energije, vse je drugače. Vsi pravijo, da ti je prve tri mesece slabo, potem pa si od osmega meseca že naveličan vsega, meni je pa ravno zdaj postalo lepo. Lahko bi bila noseča tudi leto dni. (smeh)
Pristali ste celo v bolnišnici, kajne?
Da, ko sem bruhala kar 24 ur brez premora. Slabo mi je bilo že, ko sem popila požirek vode. Komaj sem bila še pri zavesti, zato sem pristala na urgenci, kjer sem v petih dneh dobila 16 litrov infuzije. Potem pa je bilo nenadoma vse v redu. Žensko telo je res čudež, sploh v nosečnosti. (smeh) Ko zdaj govoriva o tem, sem že pozabila na vse tegobe, ker mi je tako lepo.
Se v nosečnosti počutite kaj bolj zapeljivo, ženstveno?
Na začetku ne, ker sem naokoli hodila povsem bleda. Še prijateljice so me spraševale, ali sem bolna. Dolgo namreč nisem nikomur povedala, da sem noseča, le bližnjim, ker sem želela počakati, da mine obdobje slabega počutja. Pa tudi, dokler se mi ni začelo poznati, se mi je zdela dokaj intimna izkušnja, ki je nisem imela potrebe deliti z drugimi. Počasi se je razvedelo in nato sem šele v petem mesecu na Facebooku objavila, da sem noseča. Zdaj se počutim odlično in tudi Jernej je navdušen nad mojim trebuščkom, prsmi in vse mu je seksi. Ko se pogledam v ogledalo, sem si všeč. In tudi nič kaj se nisem obremenjevala s težo, ker s tem nikoli nisem imela težav. Bolj me je skrbelo, ker sem hujšala zaradi slabosti, takrat mi namreč nič ni pasalo jesti.
Ste načrtovali, da boste do določenih let postali mamica, se poročili ...?
Ne, nisem. Doma smo bili štirje otroci in vedno sem si želela veliko družino, ki naj bi jo moral človek začeti načrtovati že zgodaj. Ampak jaz ničesar ne načrtujem, vem pa, da si ne bom mogla privoščiti tega, da še enkrat pol leta preležim, ker je to težko. Velik strošek je imeti otroka.
Že veste, katerega spola je otrok?
Tudi to me že kar malo nervira, ker ginekologinja ne more določiti spola. Dojenček drži noge dokaj skupaj, zato se ne vidi dobro, ampak namignila je, da naj bi pričakovala deklico. Zaradi tega še nisva kupila oblekic. (smeh) Februarja imam pregled in že komaj čakam, da izvem. Jaz sicer vsem rečem, da bo deklica, čeprav dejansko ne vem zagotovo. Tudi sama se prepričujem, da je deklica, ker imam že nečakinjo, Jernej pa celo dve. V družini nimamo nobenega fanta, zato sva že dobila kar nekaj njihov oblekic. Če ne bo punčka, bo fantek moral nositi dekliške obleke. (smeh) Prve mesece, ko je še v vozičku, se pravzaprav ne vidi, kakšne barve ima pajac. (smeh)
Sta tudi sobico za otroka opremila v nevtralnih tonih?
Nič še nisva naredila, ker zaradi slabosti ni bilo pravega občutka za to. Imava tudi bolj majhno stanovanje in nesmiselno se mi zdi tri mesece pred rokom postavljati previjalno mizo in še kaj, ker je samo gneča. Zdaj sem pripravljena na šoping, ker se tako dobro počutim. Oba sva dokaj umirjena, kar se tega tiče, saj je dosti bodočih staršev pripravljenih že pol leta pred prihodom dojenčka. Čeprav je bilo drugače, ko sem obiskala materinsko šolo. Tam so nam rekli, da ženske začnemo gnezditi, da mora biti vse pospravljeno, da moramo že imeti vse obleke in stvari pripravljene za v porodnišnico ... Jaz nimam ničesar od tega. Vso svojo energijo sem usmerila v list papirja, na katerem je dolg seznam vsega, kar moram še postoriti. Vsak dan delam te 'projekte, kot je shranjevanje izrezkov iz revij in fotografij na računalniku v mape po dogodkih, datumih ... To je moje gnezdenje. (smeh)
Kaj pa emocionalno, ste se kaj spremenili med nosečnostjo?
Ne, sploh ne. Tudi ko gledava kakšne filme, kjer bi lahko jokala, me ne vrže iz tira.
Vam roko krasi zaročni prstan?
Imam ga že nekaj let, ni zaročni, je pa prstan, ki mi ga je kupil Jernej.
Se ne bosta poročila?
Vsi nama pravijo, naj se vzameva zdaj, ko sem noseča. Jaz pa pravim, da ne, ker je fizično povsem drugače. Sicer se dobro počutim, vendar ne bi mogla plesati vso noč in veliko stati, se zabavati, piti ... Na poroki bi bila rada lepa in suha. To je žurka za naju, ne pa zaradi drugih. Prihaja pa v prihodnosti.
Kje sta se pravzaprav spoznala?
Jernej je plesal folkloro pri Francetu Maroltu v Ljubljani, jaz pa igram tamburico že 22 let. Ko sem prišla v Ljubljano študirat, mi je manjkalo igranje in odločila sem se priključiti skupini. Tam sem ga opazila in bil mi je simpatičen, imel je nekaj, kar me je pritegnilo. Takoj mi je padel v oči, čeprav nisem naredila nič. Potem pa sem šla nekega dne s sestro na Rožnik in ga srečala na poti. Sestra je takoj vedela, da mi je všeč, jaz pa sem še kar zanikala. Na novoletni zabavi skupine Franceta Marolta sva potem pristala skupaj in od takrat sva nerazdružljiva. Takoj je postalo resno in po pol leta sva se preselila skupaj. Pri folklori je zanimivo to, da je tudi njegova sestra poročena z enim od plesalcev in februarja prav tako dva, ki sta se spoznala v skupini, pričakujeta naraščaj ...
Torej naj gredo vsi samski v folkloro?
(smeh) Da. Lepo je, ker se veliko družiš, imaš skupne interese, plešeš ...
Kaj je po vašem pomembno za uspešno zvezo?
Pri nama je ravno to, da sva spontana in da greva s tokom dogajanja. Potem kar vse nekako gre, tudi ni tako, da bi si visela za vratom ali se nenehno klicala. Sva dokaj samostojna in nisva odvisna drug od drugega.
Napisala: Manja Plešnar
