Martina Vrhovnik je vsestranska, vsaj kar se poslovnih podvigov tiče, saj poleg ličenja in drugih lepotnih obveznosti poučuje tudi ples ob drogu. Prav v tej vadbi je našla idealen način, da se sprosti in prikliče senzualno žensko v sebi, na katero v hitrem tempu življenja marsikatera predstavnica nežnejšega spola pozabi.
Ples ob drogu marsikdo istoveti s striptizom. Kako pa vi podirate te stereotipe, da gre za senzualno vadbo, in ne razkazovanje?
Lahko primerjam z začetki, ko sem obiskovala svoje prve treninge v Zagrebu, ker v Sloveniji ta vadba ni bila poznana. Takrat, pred osmimi leti, je bilo drugače. Živela in delala sem v Zagrebu, in čeprav sem na začetku zaradi primanjkovanja časa hodila le mesec dni na treninge, raje nisem nikomur razlagala, kam grem. Predvidevam, da bi ljudje lahko dobili napačno predstavo in si morda mislili, da želim odpreti kakšen nočni klub. (smeh). Tudi tam je bil takšen način vadbe takrat velik tabu.
Zdaj, ko so podobne vadbe tudi v naših fitnesih in šolah že razširjene, je drugače. In potem sem se pred štirimi leti odločila, da si resnično želim takšne rekreacije. Vsak četrtek sem si vzela prosto dopoldne in odpeljala v Zagreb, v Ana Sensual Fitness, kjer sem imela zasebne ure z Ano Kuhanec Brasnovič, ustanoviteljico in lastnico licence. Ko je Ana zanosila, me je učila njena desna roka Brankica Mišar, ki je prav tako krasna učiteljica.
Ta vadba izvira iz Amerike. Kako je našla pot do Hrvaške?
Ana je študirala na fakulteti za šport v Zagrebu in se odločila za podiplomski študij v Ameriki. Želela si je raziskati področje vadbe plesa ob drogu S factor. Kot je povedala, prva reakcija domačih ni bila kaj preveč obetavna. Starši so bili na začetku zelo skeptični in ji skoraj niso želeli finančno pomagati na polletnem šolanju. Šolala se je pri lastnici S factorja Sheili Kelly, ki je ustanovila to lepo vadbo. Konec koncev pa ji je iz tega v nekaj letih uspelo ustvariti uspešen posel in s tem je tudi začela podirati tabuje v Zagrebu. Po dveh letih nadaljnjega raziskovanja te vadbe je odprla šolo Ana Sensual Fitness, ki jo je malo tudi prilagodila hrvaškemu trgu. Je zelo drugačna od tiste akrobacijske, pole dance vadbe, ki jo večina bolj pozna.
Kaj pa je vas najbolj pritegnilo pri tej zvrsti plesa?
Najpomembnejše je, da ženska skozi njo prebuja svoje čute in spoznava svojo senzualno naravo. To je vadba za vsako žensko. In vsaka ženska je senzualno bitje, vendar to iz dneva v dan pozablja. Vsaka izmed nas se mora iskreno vprašati, koliko svojo senzualnost sploh pozna. Zato s pomočjo glasbe, droga in lepih gibov postaja drugačna, nova ženska. Vsi pridemo do točke, ko potrebujemo mir, predvsem ženske, ki smo polno zaposlene in počasi nekako postajamo podobne moškim.
Vsakodnevno življenje in posel nas privedeta do tega, da živimo kot roboti in pozabimo, kdo sploh smo v realnem življenju in kaj nam je dano ob rojstvu. Še polne emocij, ki jih skozi čas zaradi življenjskih situacij pozabljamo. In s tem ženska izgubi sebe. Tudi sama sem se srečala z istim problemom in v določenem trenutku sem se odločila, da se moram umiriti in posvetiti sebi. Nisem človek, ki bi meditiral v miru štiri ure in razmišljal. Se umirjal. Zato sem v plesu, ki je že vse življenje del mojega vsakdanjika, našla svoj mir. Za dve uri se lahko tako popolnoma prepustim in uživam v dvorani brez ogledal, ob dveh drogovih in prižganih svečah. Gre za prepletanje glasbe in plesnih gibov. V dvorani ni ogledal, saj se tako vse lažje sprostijo, zabavajo in jim ni treba gledati, kakšne so, ker to že lahko čutijo. Dvorana je dve uri nabita s pozitivno energijo, plesom in zabavo.
Koliko časa ste potrebovali, da ste se popolnoma prepustili?
Priznam, da sem imela tudi jaz zavore v glavi. Kot vsaka ženska. In kot plesalka sem se bila vajena opazovati v ogledalu. Se učiti hitre koreografije. Tukaj pa so vse to zamenjali lepi, počasni gibi. Šele ta umirjenost in meditativnost prebudita emocije, ki se skrivajo v tebi. Potrebovala sem kar nekaj tednov, da sem se popolnoma prepustila. Prvi del treninga, ki je na tleh, na blazini je mešanica pilatesa, joge in senzualnih gibov, v drugem delu pa se začne učenje elementov ob drogu. Takrat se zabavamo in plešemo! Seveda pa je vse zavito v tančico skrivnosti. In vadbe se izvajajo za zaprtimi vrati, da se lahko dekleta lažje sprostijo.
Potem so moški strogo prepovedani?
Se razume. (smeh) Če pa katera deli svoje znanje doma s svojim partnerjem, je to njena odločitev.
Vam je že katera zaupala, da je to začinilo njeno razmerje?
Seveda. Veliko se pogovarjamo. In vadbo obiskujejo predvsem zrele ženske, mamice, ki so v poslu izredno uspešne, pa naj bo pravnica, zdravnica, učiteljica. Zaradi hitrega tempa pozabimo nase. Saj vemo, ko se ženska enkrat pogleda v ogledalo in na sebi najprej opazi napake, to vpliva na njeno samozavest. Zaradi tega psihoterapevti v Zagrebu ženske, ki imajo premalo samozavesti, usmerjajo na to vadbo.
Ta naj bi jim pomagala pri premagovanju ovir, strahu in sramu. Ko je ženska enkrat všeč sebi, izžareva posebno energijo, zaradi katere je všeč tudi drugim, partnerju in okolici. Moški me večkrat vprašajo, kaj za vraga delamo na teh urah, da so njihove izbranke postale prerojene. Nasmejane, polne energije. (smeh) Se pa včasih zgodi, da ženska s tem pridobi moč za kakšen korak v življenju, ki si ga prej ni upala narediti. Ugotovijo, da jim trenutno stanje ne ustreza več, zberejo moč in se podajo na novo pot. Konec koncev niti ni pomembno, kdo te gleda in opazuje, najlepši občutek je zaplesati sebi. In to je res!
So kakšne omejitve, kdo se lahko udeleži te vadbe?
Omejitev ni. To je vadba za vsako žensko. Ne glede na starost, postavo, težo. Vendar se navadno zanjo ne odločajo ženske, katerih prvotni načrt je hujšanje. Tiste z malce preveč teže se namreč bojijo, da drogu ne bi bile kos. Najstarejša pri nas je bila stara 57 let, v Zagrebu je tudi kakšna 60-letnica. Sicer pa je največ žensk starih okoli 40 let.
Iz hobija se je torej to preselilo na poslovno področje?
Pred skoraj dvema letoma sva se z Martino odločili, da pripeljemo licenco za Slovenijo, in začeli izvajati treninge v naših prostorih T spot studia na Vodovodni ulici. Sprva se je pojavilo vprašanje, kdo jih bo sploh učil, in ker pri nas ni bilo nobene izbire, sem se odločila, da bom opravila šolanje v Zagrebu pri Ani in postala učiteljica. Kmalu je šla po mojih stopinjah še poslovna partnerica Martina, ki že 18 let vodi pilates in skupinske vadbe. In tako sva zdaj edini učiteljici Ana sensual v Sloveniji. Kmalu, po končanem šolanju, bosta poučevali tudi moji prvi učenki Blažka in Damjana. Zanimanje se širi, zavedam pa se, da takšna vadba nikoli ne bo postala masovne narave, saj je njen čar ravno v intimnosti in individualnem pristopu.
Ličenje, inštrukcije, poroke, potovanja, ples, vse to se znajde na vašem urniku. Kako vam uspe?
Je malo kaotično, ampak se trudim, da gre za organiziran kaos, potem je vse lažje. Moji delavniki so polni adrenalina, ki ne pojenja od jutra do večera. Veliko večerov se domov iz službe vrnem okoli polnoči. Navzven je večina stvari videti lepo in pravljično. Je pa žal še veliko drugih stvari v studiu T spot, ki se ne vidijo. Veliko birokracije, organizacije in marketinga. Z Martino si deliva delo in sva osebi, ki stalno 'vrtava' za zanimivimi projekti. Kar nekaj jih je. Veseli sva, da so vsi otročki, ki praznujejo pri nas rojstni dan v svetu princesk, šminkanja, plesa, zelo veseli in navdušeni!
Eden izmed zanimivih in uspešnih projektov je Foto Boudoir Maraton, ki ga že leto in pol organiziramo vsak mesec ali dva. Prijavijo se dekleta, ženske, pari, ki si želijo imeti krasne fotografije sebe. Za tem stoji profesionalna ekipa. Poskrbljeno je za ličenje, frizuro, stajling in na koncu še profesionalno fotografiranje. Vsaka se ta dan počuti prava dama. Diva. Zvezda. Vsako izmed njih sprostita med fotografiranjem fotografa Nataša in Miloš Horvat. Tako da so resnično zelo zadovoljne s slikicami!
Kljub vsemu pa vam je uspelo iti na zaslužen dopust. Se sploh znate popolnoma odklopiti od vsega?
Imela sem veliko srečo, da smo s prijatelji odšli tako kot lani na lokacijo, kjer sta telefon in internet delala po obrokih. Tako sem morala delati nič. (smeh) Težava je v tem, da so moji možgani stalno v pogonu in se v normalnem življenju ne morem spraviti brati knjige, saj zraven razmišljam o milijon stvareh, ki bi jih morala narediti. Ravno zato so minila že tri leta, odkar sem si vzela dopust za polnih 10 dni počivanja. Nazadnje sem to storila, ko sem se sama za 15 dni odpravila na Mauritius.
To je pa kar pogumno, da greste sami tako daleč. Vam ni bilo dolgčas?
Želela sem si popolnega miru, odklop od vsega in bilo je fenomenalno. Pride trenutek v življenju, ko je okrog tebe preveč vsega, preveč ljudi in dogajanja, zato si želiš samo umiriti. Mislim, da bi si moral vsak med nami, ki ima takšen tempo, občasno privoščiti podoben odmik od realnosti. In biti sam. Vsaj tri dni. Šele takrat ugotoviš, kako si utrujen in izčrpan. Na takšnem potovanju ni dolgčas, saj je ogromno stvari, ki si jih človek želi početi, videti. Spoznavati nove kraje, ljudi, kulturo, hrano. In v miru prebrati knjigo, dve, tri. Je pa res, da vsa moja trenutna potovanja niso tako relaksacijska. Tukaj gre za posel, ki večkrat zahteva veliko organizacije in letanja z enega na drug konec.
Napisala: A. K.
