Matija Puž in Đani Stipaničev: V Evropi pred politiki

Vir: Lea
3. 8. 2013

Oba sta odlična pevca, ki ju je užitek poslušati. Oba sta uspešno zakoračila tudi čez domače meje, med drugim tudi drug k drugemu, kot bi se lahko reklo. Zdaj sta odlično združila še moči v prvem skupnem duetu Stara hiša, v katerem ju bomo poslušali še raje in ki je v nekem smislu tudi krepitev medsosedskega prijateljstva.

Pravijo, da sta s sodelovanjem zadela v polno, da je vajin duet Stara hiša brez pretiravanja odličen. Se strinjata?

Oba: Seveda! (smeh) Vesela sva, da smo naredili dobitno kombinacijo. Skladba je zares odlična in kakovostna, obenem pa je všeč tudi poslušalcem. Po odzivih na dosedanjih nastopih brez pretiravanja: zelo! Kaj si lahko želiš še več? Veseliva se že nadaljnjih promocij jeseni.

Govorimo o končnem izdelku. Kakšno je bilo sicer do zdaj vajino sodelovanje?

Đani: Ko so mi ponudili, da bi zapel v duetu z Matijo, sem bil takoj za to, čeprav še nisem vedel, kako bo. Gre za odličnega mladega pevca, ki je obenem tudi resen in profesionalen pri delu, zna pa se tudi pošaliti. Mislim, da sva se ujela tudi drugače, kar je še toliko bolje.

Matija: Peti z Đanijem Stipaničevim je zame brez pretiravanja čast. Mislim, da sem s tem povedal vse.

Bi lahko rekli v žargonu, da sta se ujela na prvo žogo?

Oba: Tako. Poleg tega, da je treba pesem začutiti, je prav tako zelo pomembno, kako se s človekom ujameš tudi zasebno. Midva sva se dobro.

Se pravi, da je v prihodnje na vidiku še kakšno sodelovanje?

Oba: Vsekakor. Ideje so že ...

Đani, rekli ste, da sprva niste vedeli, kako bo. Kaj to pomeni?

Đani: To, da nisem vedel, kaj me čaka! No, mogoče je bilo bolje tako. Iskreno lahko rečem, da me je bilo strah. Slovensko razumem oziroma sem razumel čisto malo, skoraj nič. Nikoli se nisem učil jezika niti govoril, kaj šele pel, zato ni bilo lahko. (smeh) Na prvi sestanek sem celo pripeljal s seboj prijatelja, ki dobro obvlada slovenščino, za vsak slučaj. Za prevajalca. Ampak vseeno ...

Matija: Ampak nismo se mu smejali ali ga zafrkavali. Tudi če bi hoteli, ni bilo ne časa ne priložnosti.

Aha, Nace Junkar?

Matija: Točno tako. Neusmiljeno, pedantno, dosledno, zahtevno. Nace je bil namreč producent. S svojim perfekcionizmom ti povzroči nespečnost in glavobol, ampak je legenda in zares velemojster svojega dela. Ni bilo časa za nič drugega kot delo.

Đani: Seveda niso brili norcev iz mene, ko pa je Nace na kratko in strogo držal tudi njih. (smeh) Sam sem prvič sodeloval z njim in se povsem strinjam z Matijo, ampak ko sem se slišal peti v slovenščini, sem ostrmel. Vsekakor bomo sodelovali tudi v bodoče. Marsikdo mi je že rekel, da sem slovensko opravil tako dobro, da je celo že boljše od marsikaterega slovenskega pevca, in kdaj nameravam posneti v slovenščini kar zgoščenko. Evo, nisem kar tako... (smeh)

Morda je to bolj vprašanje za občinstvo, a vendarle. Kako se vidita kot duet?

Oba: Meniva, da smo naredili tako, kot smo načrtovali. Vsak se je potrudil po najboljših močeh. Darko Šarac z melodijo, Roman Turnšek z besedilom, Nace producentsko, Toni kot snemalec, midva pa sva odpela. Najpomembneje je, da smo zadovoljni vsi, predvsem pa, jasno, poslušalci. Pa v Evropo sva šla pred politiki. (smeh) Pesem ne pozna meja ne političnih stvari, ampak druži. Posnela sva jo kot prijatelja iz dveh sosednjih dežel. Skladba je nostalgična, prispodoba čudovito govori o dobrih starih časih, ki jih pogrešamo vsi, a na neki način pozitivno tudi o prihodnosti. Meniva, da to potrebujemo oboji, Slovenci in Hrvati, saj se vsi soočamo z enako situacijo. Kaj lepega vedno prav pride.

Kako se uskladita na nastopih?

Đani: Imava dogovor, da Matija govori in kaj pove občinstvu, jaz pa pokimam, kot da razumem vse, in se vključim pri petju.

Matija: Če to ni uskladitev in sosedsko prijateljstvo... Na Hrvaškem bo pa obratno. (smeh)

Matija je že večkrat nastopil na Hrvaškem, Đani pa nekajkrat pri nas. Kako so vaju sprejeli?

Đani: Zelo lepo! Zares sem vesel. Duet je lepo začel delovati, na nastopih praviloma ploskajo med pesmijo. Tudi med solo skladbami je enako.

Matija: Mogoče sem sam vesel še malce bolj od Đanija. Njemu ni bilo lahko zaradi slovenščine, čeprav je fenomenalno opravil, zame pa težje zato, ker je naša glasba na Hrvaškem nekaj povsem drugega kot hrvaška pri nas. Ampak tudi mene so doslej vsakič lepo sprejeli, tudi ko sem pel še sam in še ni bilo tega dueta.

Smo sredi poletja. Kaj počneta, kaj vaju čaka?

Matija: Počasi se pripravljam na diplomo, to je moja prioriteta. Nastopam, verjetno bomo gostovali spet tudi z gledališko igro Splendid. Počasi bodo prišli tudi novi skupni nastopi z Đanijem. Nameravam posneti še kakšno novo skladbo, solistično, jeseni pa me čaka poseben projekt, ki se ga nadvse veselim. Malo več časa bom verjetno tudi doma na Štajerskem pa na morje bom skočil, kolikor bo le mogoče. In kakšnega odvečnega kilograma se bo treba znebiti. (smeh)

Đani: Mene v službi v gledališču čaka natrpan urnik, vaje in predstave tečejo nemoteno. Precej je tudi nastopov, promoviram namreč tudi zadnjo zgoščenko Dalmacija od kamena. Z ženo bova dobršen del poletja sama, hčerki sta na morju s starimi starši. Jeseni pa znova na polno. Tudi jaz imam kakšen kilogram viška, ampak za zdaj ne hujšam načrtno. Bodo že izginili. (smeh)