Miran Miki Vlahovič, žena Petra, sin Mark in hčerka Tia so izjemno uigrana ekipa. Simpatična družina se spopada z neobičajnimi problemi, saj se je njihov družinski ritem precej spremenil.
Komaj 17-letni sin Mark, ki ga ljudje zamenjujejo z Justinom Bieberjem, namreč že tri leta živi v tujini. Pred kratkim so družinski obisk v Nemčiji dokumentirali v resničnostnem šovu Sladko življenje, mi pa smo se s Petro in Mikijem dobili na kavi in obujali spomine na preteklo obdobje ter ugotavljali, kaj krepi ljubezen in vzdržuje družinsko srečo.
Pred kratkim sta privolila v snemanje resničnostnega šova, pa me zanima, kakšna izkušnja je bila in zakaj sta pravzaprav sprejela povabilo v šov Sladko življenje?
Miki: V nasprotju z drugimi s Petro nisva izpostavljala nobenih sponzorjev. Sam pa sem naredil veliko za promocijo namiznega tenisa, ker sem ga treniral 10 let, saj ni tako cenjen šport. Naredil sem reklamo za hokejski klub Slavija, ker je sin z njimi treniral in ker so mu pomagali. Tako sem nekaj vrnil. Prišlo pa je do nekega nesporazuma, ki je bil zabaven, saj nisem vedel, ali je del scenarija ali me nekdo heca. Nazadnje sem se tako počutil na poroki. Priča naju je z ženo povabila na oder in me vprašala, kje sem bil danes ob dveh, treh, štirih, petih in ob šestih, nakar so se odprla vrata in skoznje je stopilo pet nevest s šopki.
Miki, vi ste vajeni medijske pozornosti, Petra, vi ste se je navadili ob možu. Kako ste sprejeli ta obisk in kamere, ki so vas spremljale vsak dan?
Petra: Nič kaj težko ni bilo, ker nisem bila prvič pred kamero, tako da sem bila vajena.
Miki: Sprva sem skoraj rekel ne, pa sta mi dve osebi, ki jima zaupam, pojasnili, za kaj gre, in všeč mi je bilo, da lahko naredim reklamo naši skupini, osebno pa ne maram, da mi hodijo po spalnici. Razen ko bom začel snemati porno filme, lahko snemamo. (smeh) Slovenija je res majhna in pri nas so malce drugačna pravila. Bili pa smo v Salzburgu, kjer je bilo super, saj nas nihče ne pozna. Tam smo se sprehajali po centru, in ker je najin sin res videti kot Justin Bieber, je neko dekle zavpilo "Justin!" in vse so začele teči h kameri. (smeh) Je bilo kar zabavno.
Salzburžane ste pretentali, da je vaš sin Bieber? Je res oboževalec Justina?
Miki: Pravzaprav je njegov oboževalec, če ne obratno. (smeh)
Vsi v družini ste oblečeni mladostno.Lahko torej sklepamo, od kod je sin Mark podedoval smisel za modo. Kaj pa talent za hokej?
Miki: Ja, ravno sem videl, da si na Facebooku s Petro izmenjujeta nasvete za modo. Nazadnje sem se kar malo ustrašil, ko sem videl, da bi Mark rad nosil krilo čez hlače. Odštekan je.
Petra: S sinom si zelo rada izmenjujeva nasvete. Že ko je bil majhen, je imel vedno drugačne pričeske in moda ga je vedno zanimala.
Miki: Sicer pa talenta za hokej prav gotovo ni podedoval od mene.
Petra: V bistvu je vedno želel postati vratar in začelo se je pri nogometu.
Miki: Ko je bil majhen, sva ga vpisala na vse športe, in ko je povedal, da bi rad igral nogomet, nisem bil prepričan. Potem pa sem ga videl na treningu in postalo mi je jasno, da je izredno talentiran, in takoj me je prepričal.
Ampak odkar se je preselil v Nemčijo, ga vidite bolj malo. Kakšno breme je to za očeta in mamo?
Petra: Ja, grozno je. Star je 17 let, odšel pa je takoj po končani osnovni šoli, torej pri 14 letih.
Miki: Še vedno nama je težko. Sploh takrat, ko je šel za devet dni v Salzburg, kjer so ga izbrali izmed 18 na svetu. Ko so nam sporočili, da je izbran, smo šli domov in naslednji dan je že odšel. Takrat sva rekla, da sva ga izgubila, in oba sva jokala. Saj je še vedno tako, ampak Salzburg je še relativno blizu. Ljudje so naju čudno gledali, ker niso razumeli, kako sva lahko otroka pri 14 letih spustila v svet.
Očitno je bil res izredno talentiran, kajne?
Miki: Ja, ampak talentiran je še marsikdo. Mislim, da je veliko odvisno od vzgoje, od staršev, ker moraš veliko narediti pred tem. Kot starš preceniš, ali je tvoj otrok iz pravega testa za takšen podvig. Midva sva mu zaupala, ker je že pri 14 letih vedel, kaj si želi postati. Jaz še danes ne vem. Njegovo odločitev spoštujeva in sva njegova opora. Seveda pa mora vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Midva sva ocenila, da je pravi za to.
To traja že tri leta, koliko pa ste se pravzaprav sploh videli v tem času?
Petra: Na srečo ga lahko vidiva s pomočjo tehnologije, tako da je malo lažje. Vsak dan se vidimo in slišimo, sicer pa ga ne obiskujeva prav pogosto. Kolikor nama čas dopušča. Vsakič, ko gre nazaj ali greva midva v Slovenijo, mi je hudo ... Nikoli se zares ne navadiš.
Miki: Za novo leto ga lani ni bilo, letos smo bili skupaj, potem pa je šel takoj nazaj. Če je on žalosten, midva čutiva, in to je res grozno. So padci, ampak s pogovorom rešimo vse.
Kako se bodrite in kako v vlogi staršev ostaneta dovolj resna, da ga ne bi odvrnila od njegovih sanj?
Miki: Sva že rekla, naj pride domov ...
Petra: Veliko se pogovarjamo in smo zelo odprti. Nimamo nikakršnih skrivnosti med seboj.
Je hitreje odrasel?
Petra: Že prej je bil veliko bolj odrasel kot drugi. Drugače razmišlja kot vrstniki. Pri svojih letih je vajen odpovedovanja in posveča se le treningom.
Miki: Trenira šest ur na dan ... Led, suho, led, suho ... tako dvakrat na dan.
Kako mu gre navezovanje stikov in prijateljstev v tuji državi?
Miki: Je zelo družaben in ni sramežljiv, saj naokoli hodi z odprtim srcem. Ni pokvarjen in ni mu težko najti prijateljev, jih je pa začel ločevati in bolj previdno izbirati.
Petra: Veliko mu pomenijo prijatelji, ki ga podpirajo v tem, kar počne.
Miki: Kot vratar moraš biti malo solist, morda celo sebičen, ker sicer ne bi zdržal.
Petra: Prepuščen je samemu sebi, nima nikogar, na kogar bi se lahko zanesel.
Dolgoročno mu bo to gotovo prišlo prav, kajne?
Petra: Gotovo.
Miki: Dolgoročno je že zdaj zmagal.
Kje živi?
Petra: V internatu.
Miki: Red Bull je klub na visokem nivoju in vsak dan mu vzamejo kri, da vidijo, ali lahko trenira. Zdaj je imel pretres možganov in v diagnostičnem centru so delali raziskave. Imajo jesti, imajo trenerje na suhem, trenerje fitnesa, za borilne veščine in na ledu. Ima osebnega hokejskega trenerja vratarja, kar je najbolj pomembno.
Petra: Kar se tega tiče, smo lahko vsaj malo bolj mirni, ker če je kaj narobe, vemo, da je v dobrih rokah. Poleg vsega pa pridno dela tudi dopisno šolo. Tako da moraš biti res discipliniran in priden, da lahko poleg vsega delaš še šolo in ob obisku Slovenije delaš izpite. Povsem sam se mora odločiti ...
Miki: Vmes dela še izpit za avto in si najde čas zase pa še dekle ima. Res moraš biti drugačen.
Kaj pa hčerka? Že kaže kakšne sposobnosti?
Petra: Mala je pa hiphoperka. (smeh)
Miki: Lani peta na svetu. Karakterno sta izredno drugačna. Imata isto vzgojo, ampak najina punca je super. Ko smo bili v šoli v naravi, jo je profesorica še posebej pohvalila. Res sta super najina otroka.
Pa ste najboljši prijatelji?
Petra in Miki: Lahko bi rekli da smo, res se lepo razumemo.
Ko vaju že lep čas spremljamo v medijih, skoraj ne moremo verjeti, da imata že 17 let starega otroka. Sama sta 'mladostno ohranjena'. (smeh)
Miki: Hvala. (smeh)
Petra: Se je že zgodilo, da so sina vprašali, ali sem njegovo dekle. (smeh)
Kako vidva z Mikijem ohranjata ta mladosten videz in ali sta s tem povezana tudi lep odnos in razumevanje?
Miki: Še naša psa sta res prijetna. (smeh) Mislim, da doma res ni nikakršnega stresa, kričanja ...
Petra: Zaupati si moraš, odprt moraš biti, se pogovoriti takoj, ko se pojavi kakšen problemček.
Kdo nosi hlače v družini?
Miki: Žena! Imam sicer zadnjo besedo: "Da, hvala draga". Z obeh strani imava veliko sivega, ni vse črno-belo, in žena pozna že vse moje napake, ki jih vzame v zakup, in obratno. Oziroma moja žena jih sploh nima. Spoštovanje je tisto, kar šteje.
Kaj pa ohranja strast?
Petra: Ne vem, nikoli ni minila. Vedno morata biti ta iskrica in to, da si občasno vzameš čas zase in drobne stvari.
Miki: Veš, kaj šteje? To, da za osmi marec vstanem in grem zjutraj ob osmih po sveže rože, zagrabim darilo, krof, skuham kavico in vse prinesem v 'gatah' v spalnico. (smeh) Za valentinovo sem dobil podobno zgodbo z druge strani.
Bi se strinjala s trditvijo, da si partnerja izbereš in nad njim nikoli ne obupaš?
Miki: Res je, si lahko to sposodim? (smeh) Težko je biti zaljubljen po 20, 30 letih. Obstaja pa veliko stvari, ki so lahko močnejše od tega, in res se že na začetku odločiš. Dragi povem, da je ona moja, da bo vedno moja, ne glede na vse. Za njo sem se odločil.
Zelo sta simpatična ...
Miki: Še eno imam. (smeh) Ko je prvič prišla k meni domov, sem jo vprašal, ali bo prespala, pa je rekla, da če bo prespala, bo tudi ostala.
Petra: In tukaj sem!
Miki: Takrat sem mislil, da se heca. (smeh)
Napisala: Manja Plešnar
