Nana Zeneli se je pred letom dni ločila od Gene in prevzela dekliški priimek Hegler, znova pa sliši na svoje rojstno ime Nataša. Pravi, da je bila to odlična odločitev. Nataša Hegler pa je pred dnevi izdala tudi drugo knjigo z naslovom Ubijmo hudiča v sebi.
Story: Vsi smo pričakovali, da se bo vaša nova knjiga vrtela okoli estrade in da nam boste postregli s sočnimi zgodbicami o naših zvezdnikih, vi pa ste se lotili politike in tajkunov ...
Zvezdnike in estrado prepuščam drugim piscem. V novi knjigi pa se nisem dotaknila samo tajkunov in politike. V njej obravnavam pereče probleme, ki so v življenju neizbežni. Vsebina je polna simbolike in lahko povem, da sem se med pisanjem jokala, smejala in globoko sočustvovala z junaki. Knjiga ni napisana samo za slovensko populacijo. V njej se bo našel vsak človek na tem svetu. Knjiga je nastala spontano.
Story: Kaj je pravzaprav rdeča nit knjige?
Preprosto! Rdeča nit v vsebini so negativne sile, ki delujejo na vsakega človeka na tem svetu. V ospredju so predvsem požrešnost, nespoštovanje in brezbrižnost do sočloveka. Vse skupaj pa s svojimi očmi povezuje Lucifer, ki nas na koncu pouči, da je človek sam sebi največji sovražnik.
Story: Ste jo pisali sproti, glede na aktualne dogodke?
Ne, knjiga ni plod trenutnih dogodkov. Tema je večno aktualna in se skozi zgodovino ni dosti spremenila. Človek je bil in bo pohlepen ter željan slave. Skozi zgodbe, povezane v celoto, sem hotela samo nanizati nerešljive situacije in jih bralcu predstaviti na drugačen način.
Story: Jo je pred izidom prebral še kdo? Kakšen je bil komentar?
Vsebino sem zaupala znani slovenski pisateljici, iskreni prijateljici Azri Širovnik, in nekaterim prijateljem, ki so me podpirali. Splošni komentarji so bili zanimivi. Nekateri so preklinjali, ker se jih je knjiga dotaknila in so se s celotno zgodbo strinjali. Nekdo pa mi je rekel, da bom dvignila prah, ker vsebina trka na vest marsikoga, ki v njej posredno nastopa.
Story: 'Zasloveli' ste s knjigo V zlati kletki, ki je bila biografija Urške Čepin in je dvignila veliko prahu. Kako zdaj gledate na tiste čase, na tisto knjigo?
Knjiga o Urški Čepin je bila napisana izključno zato, ker je sama tako želela. Z njo nisem hotela nikogar prizadeti. Bila je trač, kot je mnogo drugih komentarjev. Seveda je ne bi smeli jemati preveč resno. Če bi jo pisala še enkrat, bi jo napisala v drugem, svojemu stilu in ne bi bila napisana na ravni 'osnovnošolca'.
Story: Pričakujete, da bo tudi nova knjiga dvignila veliko prahu?
Knjiga ima tako močno vsebino, tako močno sporočilo, da ne bo dvignila prahu, ampak bo resno posegla v dušo vsakega posameznika, ki jo bo prebral. Če se samo spomnim mojega junaka, ki je moral umreti zaradi sistema, ali sodnika, ki je klošarju dal evro in pri tem ni gledal na zunanjost človeka, pa lepo plesalko, ki daje človeku upanje na boljše življenje, se tudi sama zamislim. Če govorim v prenesenem pomenu, lahko rečem, da se bo kadilo, in marsikdo bo zaradi kazni, ki so doletele moje negativne junake, vesel in moralno zadoščen.
Story: Glavni junaki nastopajo pod izmišljenimi imeni. Se bo kdo vseeno lahko prepoznal?
Zanimivo vprašanje. Osebno se bom prepoznala samo jaz. Posredno pa se bo prepoznal vsak človek, kajti vsak nosi v sebi klice negativnih lastnosti. Dobesedno pa se bo verjetno prepoznala učiteljica, ki je zagrešila velik zločin nad učencem. Mali Juda je spoznal, kakšno moč ima lahko učiteljica. Lahko povem, da me pri pisanju ni vodilo sovraštvo ali določena imena.
Story: Se lahko komu upravičeno tresejo hlače? Boste kaj tudi razkrili?
Ne! Nikomur nisem hotela nič žalega. Nikogar ne omenjam, saj se dramatični in politično obarvani dogodki dogajajo v peklu. Gre za naključje, da imajo tudi pri njih podoben sistem in podobne težave, kot jih imamo mi. Verjamem pa, da bo marsikoga sram, ker se bo videl z drugimi očmi. Če se dotaknem prostitutke in povem stavek, ki ga je izrekla po uspešnem dnevu, povem vse: 'Žal pa kruh ni imel vonja in tudi hrenovke niso bile več okusne.' Žalostno.
Story: V zadnjem času o vas na sceni ni bilo kaj dosti slišati. Kaj ste počeli?
Iskreno povedano, želela sem delati in biti dobra mama, ker sem najboljša mama, saj sem samohranilka, nimam preživnine. Kot pravim v knjigi, so me časopisi ožigosali in mi dali slabšalni predznak. V resnici pa sem preprosta ženska, kot vsaka druga. Bojim se za otroka in poskušam preživeti. Samo to.
Story: Nikoli niste skrivali, da imate težave z depresijo, muči vas klavstrofobija ... Je bilo pisanje tudi nekakšna terapija?
Ja, pisanje in druženje z ljudmi, ki problematiko, ki jo opisujem, razumejo in je ne samo kritizirajo, je bilo prijetno. Depresija je nekaj naravnega in se moraš z njo spopasti. Leta sem se borila z njo in lahko vam povem, da nimam več niti klavstrofobije niti depresije. Takoj po ločitvi, 23. maja, sem nehala jemati antidepresive. Naključje? Ne! Bili so posledica psihičnega in fizičnega obračunavanja z menoj. Knjiga je bila zame balzam. Svoje junake imam rada, tudi tiste, ki so negativni.
Story: Se s temi težavami še vedno uspešno spopadate?
Kot sem rekla. Depresija je stanje, ki je sila neprijetno in ga ni treba skrivati. Pri meni se pojavijo samo še trenutki žalosti, ko sem nemočna, ko me nekdo po krivici prizadene. V resnici pa sem vesel človek, z velikim smislom za humor in imam neizmerno rada ljudi.
Story: Z Geno sta zdaj ločena in vi ste si ime spremenili v Nataša Hegler. Zakaj? Vam je tako mogoče svetovala kakšna numerologinja ali kdo drug?
Če bi že zaupala kateri vedeževalki, bi se zagotovo obrnila na svojo, ki v knjigi rešuje težek problem ... Šalim se, nihče mi ni tega svetoval. To je bila moja odločitev in mislim, da je bila prava.
Story: Je zdaj, odkar ste Nataša Hegler, vaše življenje bolj mirno? Ljudje vas pod tem imenom verjetno slabše poznajo?
Ljudje, ki me osebno ne poznajo, me zaradi različnih objav sovražijo, ker v meni vidijo negativne vrednote. Tisti, ki me spozna osebno, pa se čudi, kako je mogoče, da so mi naložili toliko negativnih lastnosti, ko pa sem povsem preprost človek. Nataša Hegler je lepo ime in ponosna sem nanj. Če sem poštena, se nisem nikoli potegovala za to, da bi me ljudje prepoznavali.
Story: V kakšnih odnosih sta z nekdanjim možem?
Z Geno sva včasih v boljših, včasih v malo manj dobrih odnosih. Oba se boriva, vsak na svoj način. Oba poskušava biti dobra starša. On živi po svoje, jaz pa po svoje.
Story: Je na vidiku kakšna nova ljubezen ali ste nad moškimi obupali?
Ne boste verjeli. Moja junakinja je doživela veliko ljubezen šele v domu za ostarele. S tem ne želim reči, da bom čakala tako dolgo, lahko se pa zgodi, in če me moj glavni junak sliši, mu sporočam, naj me seznani z nekom primernim, kot je to storil v medsosedskih odnosih. Sicer pa je ponudb in povpraševanja dovolj. Vendar sem bila v tem letu izolirana, če rečem hudomušno, v celibatu.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču