Natalija Kolšek spregovorila o najtežjem izzivu

3. 4. 2014 | Vir: Nova
Deli
Natalija Kolšek (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Natalijo Kolšek po novem spremljamo v televizijskem šovu Znan obraz ima svoj glas, kjer se vsak teden prelevi v kakšnega znanega glasbenika. 

Od moških do ženskih vlog, Natalija se vsakega izziva zelo veseli. Še najbolj pa jo veseli to, da je s svojimi nastopi prepričala tudi tiste, ki so mislili, da zna samo jodlati in peti valčke!

Kako se znajdete v novih vlogah, ki jih dobite v šovu Znan obraz ima svoj glas?

Odvisno od vloge, pesmi in lika. Kakšen ti leži in ti je pisan na kožo, kakšen pa je tak, ki je res trd oreh. Všeč sta mi prijaznost in profesionalnost celotne ekipe, ki ustvarja šov. Kostumografki, maskerji, učitelji petja, koreografije, igre ... Vsi so fantastični! Posebej velik izziv so mi pesmi oz. izvajalci, ki jih prej nisem poslušala, in so čisto nasprot­je mojemu repertoarju na nastopih. V bistvu tudi sebe spoznavam v novi luči in ugo­tavljam, kaj vse zmorem. Nisem vedela, da mi recimo izvajanje rok pesmi leži. Tu je pa še moja obsesija s spre­minjanjem pričeske, za katero že vrsto let skrbi frizerska mojstrica Stanka Marovt v svojem salonu v Mariboru, zaradi česar mi je šov še posebej pisan na kožo.

Kateri izziv vam je bil do zdaj najtežji?

Najtežji izziv mi je bila prele­vitev v Shanio Twain. Besedilo me je morilo v smislu, da mi ni in ni šlo v glavo. Posledično sem čutila strah in nesproščenost, ki sta vplivala na samo izvedbo. Žal mi je, da se nisem sprostila in tako resnično uživala v nastopu, kar je seveda pogoj, da odlično izpade. Za vsako vlogo se pripravljam od ponedeljka do nedelje, kar je malo. Vaje so v ponedeljek ali torek, in takrat moraš imeti pesem v glavi, saj nam 'kouči' dajo navodila in smernice. Potem pa vadimo dalje doma sami. Večkrat se pošalim, da bi bilo idealno, če bi šov namesto tri mesece trajal šest in bi imeli čas za učenje novih pesmi 14 dni.

Se spomnite svoje prve imitacije? Koga ste oponašali in kje ste zapeli?

Na svojih glasbenih nastopih sem izvajala npr. Severino, Tino Turner, Heleno Blagne, Abbo. Ljudje so bili prepričani, da pojem na plejbek, kar seveda ne drži, ker pojem v živo. To so stvari, ki mi dajo vedeti, da dobro oponašam. Seveda pa najraje pojem svoje pesmi, ko sem lahko v celoti jaz. Prav zanimivo bi bilo slišati nekoga, ki imitira mene!

Šolanim glasbenikom je včasih težko imitirati pevce, ki ne pojejo pravilno. Kako se s tem soočate? Veliko ljudi si namreč misli, da je imeti posluh dovolj za imitacijo drugih glasbenikov ...

Posluh nikakor ni dovolj za imitiranje, je pa pogoj! Za imitiranje je potrebno 'čekiranje' izvajalca, da ga na neki način začutiš, pobereš mimike, gibe in spremeniš barvo glasu. Pomembni sta seveda tudi maska in obleka, s katero se popolnoma preleviš v osebo, ki jo imitiraš. S tem se še bolj vživiš. Menim, da je šolanim pevcem res težje imitirati ne­koga, ki poje čisto po svoje. Na primer skozi nos, stiska grlo, hrapavo poje, požira črke ... Naša Darja Švajger včasih prav simpatično prizna, da tega ona ne bi znala tako 'čudno' odpeti. Zna pa odlično teoretično razložiti, kje je treba oz. kako dosežeš želeni rezultat oz. glas, ki ga moraš spraviti iz sebe!

Slabe tri mesce boste stali na odru in se vsak teden prelevili v drug znan obraz. Vas je kate­rega še posebej strah?

To, da si lahko vsak teden nekdo drug in imaš za sabo tako dobro ekipo, ki ti pomaga, je izjemna priložnost in užitek. Vesela sem, da sem del tega in za zdaj me ni strah ničesar. No, razen morda kakšnih gibov Michaela Jacksona. Vokal bi zmogla, edino njegov ples se mi zdi nedosegljiv izziv. Drugače pa bi mi bil izziv tudi imitiranje kakšne rokovske, heavy metal ali punk zvezde. To pa zato, ker je to čisto nasprotje glasbi, ki jo izvajam na nastopih.

Kako se pripravljate na nove vloge? Vadite tudi doma?

Vadim povsod: doma, zvečer, zjutraj, ko kuham, v avtu, v trgovini, na sprehodu ... vedno in povsod. Še posebej se mi v možgane vtisne pesem na trenažerjih v fitnes Formi, kjer so se že tudi vsi navadili, da sem v nekem drugem svetu, s slušalkami v ušesih.

Vam Aiša Naja in Anisa pri tem pomagata?

Vse dneve prepevata pesem, ki jo pač tisti teden vadim, in znata besedilo na pamet, tudi če prej pesmi nista nikoli slišali. Zelo sta veseli, ko me spremljata po televiziji, in komaj čakata, da v ponedeljek s sošolkami pokomentirata nastop. Seveda sta zelo jezni, ko kak žirant kaj pokritizira, in bi bili najbolj veseli, če bi bila skoz prva.

Kako vaši doma spremljajo vaše nastope? Vas kdaj s kritičnim očesom opozorijo na kakšne napake ali vam svetujejo?

Seveda imam v hiši največje kritike. In Anej, ki je zelo kritičen najstnik (sploh do svoje mame), pohvali le takrat, ko je res vse popolno. Sem pa vesela, da so nastope pohvalili tudi veliki glasbeni kritiki, ki sicer o narodni in zabavni slovenski glasbi nimajo pohvalnih besed. Češ v smislu: Kolškova raztura v rokovskih skladbah! Nekateri so do zdaj mislili, da znam peti samo valčke in polke. Ter seveda jodlati! Da se razumemo: jodlanje sploh ni enostavno! Na Radiu 1 so celo sestavili pesem Zombie od Crannberies iz originalnih delov in delov, ki sem jih pela v oddaji in imitacija je tako dobra, da ljudje ne ločijo med mano in originalom.

Kaj bo prva stvar, ki jo boste naredili, ko se šov konča?

Za kakšen teden dni bomo šli na morje, za kaj več ne bo časa, saj je poletje čas, ko je veliko veselic in prireditev. Torej pestro za nas glasbenike ... 

Napisala: MIMA

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ