Neisha: Nisem suhica, pa kaj!

Neisha: Nisem suhica, pa kaj!  (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
5. 11. 2012

O glasbenici Neishi lahko govorimo v samih presežnikih, a velikokrat je bila v medijih na tapeti zaradi povsem banalne stvari - svojih kilogramov. Zanimalo nas je, ali ji ti v resnici delajo kaj preglavic in kako se spopada s pritiskom občinstva. Povsem sproščeno je spregovorila o temi, ki je znana prav vsaki sodobni ženski.

Story: Kaj radi jeste in kakšne so vaše prehranjevalne navade?
Že vse življenje sem vegetarijanka, moj organizem preprosto ne mara mesa in ga zavrača. Seveda pa včasih kaj takega, kar je narejeno na jušni osnovi, vseeno pojem, saj se moraš, kadar ješ zunaj, prilagoditi. Zelo rada jem v vzhodnjaških restavracijah z njihovim posebnim temperamentom, ker mi strašansko prijajo začimbe in ker je tam na jedilnem listu zame kot zapriseženo vegetarijanko precej več izbire. Takšne jedi kuham tudi sama doma in rada kupujem začimbe. Tudi po očetovi zaslugi, saj je velik ljubitelj karija, s katerim nas 'posipava' že vse življenje. Precej kuham sama in tudi veliko, ker sama živim in rada eksperimentiram ter si izmišljujem nove stvari. Kadar poslovno odpotujem v Bosno, tam res (na)stradam, ker se vsi, ki so z menoj, zapodijo v meso. Zame ostaneta le kakšen kajmak in šobska solata. No, pa saj se mi ni težko zadržati, ker vem, da se bom s pripravo raznovrstne hrane raje potrudila doma.

Story: Ste bili kdaj na dieti in koliko uspeha jim pripisujete?
Sama ne verjamem nobeni dieti, razen tisti, ki se ji reče zdrav življenjski slog, in to 365 dni na leto. Je pa že tako, da z veseljem tudi grešim, a grehe predelam, kot je treba. Veliko se posvečam športu in zato se nikoli zares ne razširim, ampak le utrdim. Moram pa priznati, da vsako poletje naložim nekaj kilogramov, nato pa gredo vsako jesen kile veselo navzdol. Kaj hočemo, rada sem na piknikih, rada jem sladoled. Sicer pa na dopustu zame ni želje po žuru do konca, takrat se zares čistim in počivam. Kruhu se ne odpovedujem, le tistemu iz bele moke ... Odkrili so, da ne reagiram najbolje na moko, a če pojem kakšen kos zavitka, me to še ne bo ubilo. Ne smem pač pretiravati z ogljikovimi hidrati. Doma sem kar disciplinirana, a sem tudi prava tipična punca, ki si rada naredi lahek obrok, pa kavico s smetano in še kaj cukrčka. S tem si ne delam skrbi, saj je čisto vseeno. Če se sama počutim zdravo in v dobri formi, se bom tudi oblekla tako, kot si zaželim, in z veseljem hodila po svetu.

Story: Tudi če kakšnega gumba ne morete zapeti?
Kavbojk nimam prevečkrat na sporedu in tako je vse v najlepšem redu.

Story: Se kdaj obremenjujete s tem, kaj drugi pravijo o vas in vaših kilogramih?
Tega si nikakor ne jemljem k srcu, saj igram bolj na karte, povezane z vsebino in žlahtnostjo pri svojem ustvarjanju. Osredotočena sem na ta vidik življenja, saj se z leti izboljšuje samopodoba, hkrati pa tudi zorim. Sama vem, da sem v harmoniji s svojim telesom in duhom, kar samo po sebi govori o zdravi pameti. Pa saj nisem manekenka. Zakaj bi morala biti?

Story: Kaj si mislite o fotografijah s plaže, kjer so vas nazadnje skrivoma fotografirali in fotografije tudi objavili?
Vsakdo bi bil na takšni fotografiji videti grozno. Razlog je v tem, da je vse odvisno od tega, s katerega kota te fotografirajo. Pod enim kotom sem lahko na fotografiji videti odlično, pod drugim pa prav grozno, pa čeprav imam enako kilogramov. Pri tovrstnih fotografijah gre za zlorabo kotov, ki ti najmanj ustrezajo. Namen avtorja ni narediti čim lepše fotografije, saj te želi 'namočiti'. A takšne stvari me ne vržejo iz tira in mi ne spremenijo življenja. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se revije, ki objavljajo tovrstne fotografije, odločile vsaj za boljšo resolucijo. Ne bi smele objavljati fotografij, posnetih z navadnimi telefoni. Če že, potem naj se paparac skriva v grmovju, v roki pa naj drži metrski objektiv.

Story: Navadno gre za amaterje ...
Upam, da dobijo vsaj sto evrov za svoj trud. Če ne, je škoda njihovega časa.

Story: Ne morem mimo tega, da ste bili v prvem videospotu videti povsem drugače kot potem pozneje. Kaj se je zgodilo v vašem življenju, da ste takrat tako hitro shujšali?
Kadar sem zaposlena, nimam časa za kuhanje in lenarjenje, zato pa velikokrat nezdravo shujšam. Ko si prezaposlen, po hitrem postopku izgubiš kilograme, ki jih pozneje tudi po hitrem postopku spet pridobiš. Moja teža precej niha, v mesecu dni grem lahko gor za tri kilograme in v naslednjem mesecu spet dol za tri kilograme. Pomembno je, da imaš neko konstanto, kar se tiče gibanja, in potem je vse lažje. A pozabimo na kalorije v hrani, saj vsekakor najbolj redijo zabave, kjer so kalorije utekočinjene. Z veseljem bi hodila tja, kjer bi ponujali dietne koktajle. A se ne obremenjujem prav veliko, saj v tej veliki vasi, v kateri živimo, ni čutiti prav velikih pritiskov, zaradi katerih bi se ti bilo treba strašansko truditi. Vseeno to ni Amerika in pod mojim blokom ni 100 fotografov, zato si lahko privoščim biti takšna, kot sem. Bolj me zmoti, če se ne urediš za dogodke. Sploh bi se morali Slovenci bolj posvetiti temu, kakšne obleke imamo na sebi. Dajte nam motivacijo in še bolj se bomo trudili.

Več si preberite v reviji Story.

Značke: Neisha teža

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story